#Slika tedna
Slika tedna33_2007
Skupnost Pozitivk
Komentarji
19Ivi in Enluka, mislim, da ni potrebno, da se gresta slepe miši in natolcujeta, kaj se je zgodilo z dvema pesmima, ki sta bila pobrisani iz komentarjev.
Če že objavimo tako lepo sliko zlatoroga in če jo je avtor pripravljen deliti z bralci Pozitivk, potem vama je jasno, da so bili komentarji pobrisani iz strani uredništva, saj ni potrebno, da bi bila tako lepa slika zasvinjana z verzi o prelivanju zlatorogove krvi.
Hvala za razumevanje.
Za uredništvo
Igor
Ivi, že spet razmišljate negativno. Brez potrebe sekate po gospe Tatjani, ki da "se je vmešala poleg", ne gre za vmešavanje ampak za komentar, do katerega ima pravico vsak, v kolikor je v skladu s politiko portala. Ne vem, zakaj se vam zdi potrebno udarjati po gospe Tatjani. Če vam iz kakršnega koli razloga že ni po volji, je to vaša stvar, ni treba, da negativizem širite navzven. Zdaj, ko vem, zakaj sem bil izbrisan, se mi ne zdi nič narobe, da sem bil. Jaz sem tukaj nov in sem bil prepričan, da gre za napako na zvezah. Mogoče pa pesem res ni sodila na tako stran.
Ivi, Tatjana in Igor, lepo nedeljo vam želim in imejmo se radi.
Pozdravljen Marko Nahtigal,
slika kozoroga v skalovju je zares lepa. Kozoroga sem se tudi jaz spomnila v svoji pesmi Zlatorogov raj, ki jo na mnogih prireditvah Pozitivk vedno rad prebere himalajski alpinist Metod Humar iz Kamnika
ZLATOROGOV RAJ
Prehodila sem Posočje
in zašla v Zlatorogov raj.
V gori med skalovjem
beli kozel od nekdaj
ranjen v zavetju
motri človeka - zver,
ki v lakomnem početju
odprl je skrivnostim gore dver,
da izruje cvet,
da prestreli ptici let.
Lep pozdrav
Tatjana
Enluka, zaradi jasnosti želim povedati, da pojasnilo, ki je bilo zgolj tehnične narave, sem vljudnostno namenila samo vam, kajti kot sem razumela je bila vaša pesem izbrisana in vam je bilo zanjo očitno žal. Vrnila sem vam prijazno pozornost, ki ste mi jo izkazali s komentarji na mojo poezijo.
S spoštovanjem
Tatjana Malec
En Luka
Tatjana se je oglasila v najino stran. Ampak te moram žav opozoriti, da so bile Pozitivke takrat, ko sva midva pisala pesmi pod to prelepo sliko že nadgrajene. Se morda vprašaš zakaj so druge pesmi o Zlatorogu obstale ravno ti dve pa ne? Sedaj še bolj verjamem, da je za tem nekdo, ki mi hoče osebno škoditi. Ne vem zakaj, ampak bom to raziskala in razkrila povzročitelja. Tatjani pa zamerim to, da se povsod vtakne tam, kjer ni potrebno. Očitno me še dolgo ne bo pustila pri miru.
En Luka lep dan še naprej Ivi
Enluka, pozdravljen,
ker se je tudi meni zgodilo, da je bil komentar pobrisan, ti povem, da so se tedaj Pozitivke nadgrajevale, pesem si verjetno vpisal med tem, pa čeprav je bilo gor obvestilo, da naj nihče nič ne dodaja. In ko so se Pozitivke skopirale na nov server, pesem, ki si jo dodal gor na star server, se je na novem serverju pobrisala. Takšno stanje bilo najmanj dva dni, ko so se Pozitivke nadgrajevale in temu je pripisati naključje, da tvoja pesem ni ostala zapisana. Takšno sporočilo sem prejela od urednika Igorja, zato ti ga prenesem naprej. Sicer pa na Pozitivkah vse brezhibno deluje in ne gre nič igubljeno.
Lep pozdrav
Tatjana
En Luka
Kaj bi dala jast zato, da bi vsi skupaj razmišljali, v pozitivni smeri. Pa vse eno pride beseda na besedo in ojoj, v hipu se zaneti konflikt. Res si v bodoče ne želim več tega.
A kar se je že tudi na pozitivkah dogajalo bi res ne želela pogrevati. Misliti moram naprej, da bo boljše in še boljše. Tudi jast sem vzklikala od prijetnega vzdušja, ko sem našla ta portal. Rekla sem si: O hvala ti Bog to bo pa nekaj dobrega tudi zame. Spoznala sem svoje soustvarjalce, z enim sva celo v stiku preko inteneta. Ja En Luka tako stvari stojijo. Tudi jast marsikdaj kakšno stvar težko verjamem, na koncu pa ugotovim, da se določene stvari v resnici zares tudi dogodijo. Žav ampak res. Morda pa gre res le za tehnično napako kot praviš več možnosti je, da raziščeva kaj se je v resnici z najinimi besedili zares zgodilo. Morda bo to pokazal čas.
No lep večer ti želim in čim prijetnejši vikend. Lp. Ivi Bohorč
Ivi, a vi potemtakem mislite, da ne gre za tehnično napako in da kdo nagaja? Moram reči, da ne verjamem, da bi šlo za nagajanje. Zakaj bi kdo nagajal?
Nevoščljivost veliko škode naredi,
zato pesniti lahko ni.
Verjemi kdor ne zna mu je hudo,
rad bi tudi on,
da vživljenju bi mu
tudi kdaj takega šlo.
Verjemi le verjemi
da v življenju je tako,
da rad ti kdo
polena meče pod nogo.
Najbolše gre le Zlatorogu,
no on užije mir z gora.
Najslabše gre pa v nas človeku,
ki dela z dneva v dan in na vso moč gara.
Ne Ivi, ni prav, da obtožujete. Obtožujete, da so naju izbrisali zaradi nevoščljivosti. Nevoščljivost je zelo grda lastnost in trdno sem prepričan, da kjer je pozitiva, za nevoščljivost enostavno ni prostora. Lepo vas prosim, kdo naj bi bil nevoščljiv in na kaj? In to na Pozitivkah!!! Že ob prvem srečanju s Pozitivkami sem začutil tak naboj žlahtne energije, da mi je bilo v hipu jasno, da tukaj nekdo s slabimi nameni enostavno ne more zraven, ker ga ta naboj odpihne. Dajte no mir, kdo pa naj bo nevoščljiv na te preproste, robate, dobrohotne, prvinske stihe, take pa res vsak spravi skupaj, če le hoče, če le želi, če le dobro misli. Prepričan sem, da gre za tehnično napako. Treba bo obvestiti uredništvo.
Ivi, lep vikend vam želim in še veliko verzov izpod vašega peresa. Prav to vaše filigransko občutenje meritornosti v hiperčutni predstavnosti intaktne montanskosti me napolnjuje z brezčasnostjo, ki jo na boniteto spajanja in zlitja lahko inicirajo in v realnost projecirajo le redki izbranci. Kaj bi dal, da bi bil na vašem mestu!
Enluka
Kozorog živjo kako si?
Imaš kaj časa se ti zelo mudi?
Ohoj,kdo me kliče.
kdo kriči?
Jast sem Ivi pridi k meni ti.
Beži punca jagrov tukaj mrgoli,
Hitro v dolino beži,
da te k'teri ne ulovi.
Jast se skril bom
pod zeleni bor
kar dosti imam jih tukaj gor'.
Oh no kozorog ti moj
ho hoj podi tudi ti z menoj.
Nižje doli so zelene trate,
vem, da tebi sveža trava paše.
Ne vem, Nevem se te bojim,
no pa grem če poljubček vroč dobim.
Le pojd' le pojd'
kozorogec moj
nič mene se nikar ne boj.
Ho hoj,
zlatorog javi se.
Pridi mi pomagat,
nogo zvito imam
v dolino več ne znam.
Ho hoj reševalcev ni
pokliči jih pokliči ti.
Signala ni mobilc ne dela
meni je otekla noga cela.
Pridi pridi
se mudi ,
nahrbtu v dolino me odnesi ti.
KRALJESTVO ZLATOROGA
Kraljestvo zlatoroga,
v pogorju triglavskih strmin
v sanjah njih lepote,
prisluškujem iz dolin.
Radostno strmim v višave,
opazujem njih planjave,
Zlatorog v rebrih se pase,
spominja me na stare čase.
Leta tista so strmine še živele,
Ko Aljaž jih je krasil,
občudoval in jih opeval,
ko Gregorčiču on roko je podal.
Oba kot kralja triglavskih gora,
poznala pota sta prav vsa.
Sta nizala prav vsako sled,
napev sladak, navdih krepak.......
Prijatelja ostala vnaših bosta srcih
kraljevala tem goram
dokler jih bog ne prebudi
in razveseli spet vseh ljudi.
En Luka
Kje se je izgubila tvoja pesem o zlatorogu?
Kdo jo izbrisal je,
Morda se premislil si le,
tako se izgubila pesem je.
Zakaj, zakaj ,
pa tako je luštkana bila.
Začutil si ti gorsko veličino,
a v srcu pustil bolečino.
Pridi Luka spet nazaj ,
v ta naš lep planinski raj.
Spoznaj svoj mali Kraj,
pridi v gorski svet nazaj.
Ivi, pozdravljeni!
Hvala za opozorilo, izgleda da je prišlo do motenj v delovanju. Pesmi nisem umaknil, tudi če bi jo hotel, mislim, da se to sploh ne da. Ali ste morda opazili, kdaj je prišlo do napake? V bistvu je izginil del komentarjev, tudi vaši verzi so bili vmes, če se prav spomnim. Škoda, tudi meni je žal, da nama jo je zagodel računalniški škrat, prav lepo pesnitev sva skupaj ustvarila. Ali je tu na Pozitivkah kakšen naslov, na katerega lahko piševa, da jih opozoriva, da nekaj ne dela tako kot bi moralo? Prosim, sporočite!
Pa še enkrat hvala za opozorilo!
Enluka
Zlatorog kam hitiš,
povej še meni
kje zadnje čase se mudiš.
Poklepetala bova prosim pridi,
prosim vrni bliže se k dolini.
Zlatorog odvrne hoj,
se mi mudi nazaj
domov k družinici.
No pa zdrav ostani
mu velim a kmalu vrni se
mu znova zakričim.
Dopoldne sem pisala pod to čudovito sliko. A je nisem opisala kako jo vidim sama ko človek. Morda se nisem ozrla na določeno sled, ki prihaja nekje iz globin človeškega duha.
Kadar se je moje oko zazrlo v lepote Slovenskih gora, sem želela, da ne bi nikoli zamrla njihova lepota, da ne bi nikoli ugasnil njihov odmev, da bi se še dolga leta lahko vračala nazaj v njihov objem. Hotela sem jih videti, se jih dotakniti, dihati z njimi. A žav me je prehitela bolečina in jast sem jih videla le iz dolge razdalje. Ni bilo več veselja, ki mi je dajal
vtis, da še živim in diham z njimi.
Želim da se objavi več tako lepih slik. Človeku dajejo vedno znova vedrino in navdih. Kljub bolečini se pogled na kaj lepega umiri in znova oživi. Lep večer vsem skupaj:
Ivi Bohorč
Kraljestvo zlatoroga, raj večnih lepot in miru. Blagodejen vpliv na gornike, ki se v zgodnjih jutranjih urah vzpnejo k večnim Triglavskim Strminam, kjer užijejo jutranji hlad in lepoto vzhajajočega sonca.
Radostno se prepleta misel slehernega gornika, kakšno lepoto je postregel stvarnik tam gori na Triglavskih pogorjih, Kako se lesketajo v dopoldanskem soncu Sedmera jezera, kako pretkane so kozje stezice, ki vodijo na Triglavske grebene. Pa ne samo na Triglav Po vseh gorah v Sloveniji se najdejo čudodelne lepote gorskega prebivalstva,cvetlic in miru. Vsaka pot najde cilj. Človeku pa daje novo upanje na snidenje z njimi.
Pozdravljeni,
Pošiljam vam fotografijo posneto pod Montažem, kjer je živalski svet zelo pester.
Lep pozdrav,
Marko Nahtigal
********************************
Če imate fotko in bi jo želeli objaviti na Pozitivkah, jo pošljite na:
info@pozitivke.net ali igor5ek@siol.net
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Slika tedna32_2007
