Težava so predvsem manjši vodovodi, ki jih upravljajo krajevne ali vaške skupnosti. Te namreč vodovode, ki so jih pogosto gradili vaščani sami, nočejo prepustiti v upravljanje usposobljenim upravljavcem oziroma za to namenjenim javnim ali zasebnim podjetjem. To namreč s sabo nosi tudi višje stroške za odjemalce vode. Stanje se po opažanju zdravstvene inšpekcije zelo počasi izboljšuje. K boljšemu upravljanju z vodovodom vaščane največkrat prisilijo denarne kazni zdravstvene inšpekcije, v nekaterih primerih pa tudi mlade družine, ki se po preselitvi na vasi nočejo sprijazniti z oporečno vodo. Najbolj problematična območja so sicer severozahodna Slovenija, severozahod Prekmurja in porečje spodnje Save.
Več v članku Analiza: kateri so najbolj zdravstveno oporečni vodovodi v Sloveniji na postalu Podcrto.si.
Vir: druzina.enaa.com
