Za izdelavo predelanega pomarančnega soka v tetrapaku je potrebnih 958 litrov vode za namakanje in 2 litra goriv. Sveže stisnjen pomarančni sok ima v nasprotju veliko manjši okoljevarstveni odtis.
„Procesiran in pasteriziran pomarančni sok je slab nadomestek doma stisnjenemu pomarančnemu soku. Pasterizacija uniči mnogo zdravju koristnih fito hranil, ki preprečujejo nastanek raka. Poleg tega pasterizacija spreminja molekularno strukturo pomarančenga soka in ustvarja višjo kislost med prebavljanjem.
Poleg zdravstvenih razlogov so zaskrbljujoči tudi stroški povezani s predelavo, izdelavo in prevozom ter visoka uporaba pesticidov v nasadih; pri proizvodnji oz. vzgoji pomaranč uporabljajo mnogo več pesticidov kot pri ostalem sadju. V študiji je skupina Enviromental Working Group preučevala več kot 40 vrst različnega sadja in zelenjave na preostanke pesticidov. 83% vzorcev je pokazalo preostanke pesticidov.
Valerija Hozjan
www.newstarget.com/
#Okolje
Pomarančni sok v tetrapaku škoduje okolju in ljudem
Skupnost Pozitivk
Komentarji
1Nekaj krat sem se odločil in opral pomaranče, prave BIO, tako kot je danes moderno, jih lepo olupil in stisnil v sok. Pa glej ga vraga, je imel okus po samih pesticidih! Zato pa še naprej lepo pijem 100% pomarančni džus iz tetrapaka (kateri je seveda narejen iz buč, z dodatkom pomarančne arome) in tako kot pravi moja petletna tamala, pomaranč še od blizu videl ni!! Je pa dober.
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Kdo bi si mislil: ekološko pridelano dejansko bolje kot konvencionalno
