Objavljeni podatki kažejo na neresničnost trditev naftnih družb, da delajo vse, kar je v njihovi moči, da bi izboljšali varnost na ploščadih. Poleg tega so omajali tudi kredibilnost britanske vlade, ki podpira naftne družbe in njihove želje po vrtanju na Arktiki. Britanski minister za energijo Charles Hendry je na primer izjavil, da ni z vrtanjem v velikih globinah Arktike nič narobe, če je le v skladu z zahtevno britansko varnostno zakonodajo. Na prvem mestu med družbami, ki želijo iskati nafto na Arktiki, je Shell. Omenjena družba je glede na zadnje podatke tudi eden glavnih onesnaževalcev Severnega morja, kljub obljubi, da bo izboljšala varnost po nesreči, v kateri sta pred dvema letoma umrla dva delavca.
Shellovi predstavniki v javnosti pogosto izražajo stališče, da je varnost njihova najpomembnejša zaveza, a v lasti Shella je ena od dveh vrtin z najpogostejšimi razlitji, piše Guardian. Druga vrtina, kjer so razlitja zelo pogosta, pripada francoski družbi Total.
Vir: umanotera.org/etc
