#Misli in zgodbe

Kako obroditi najboljše sadeže

Pozitivke2 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

Vinar po imenu Giorgio je poklical k sebi svoja sinova Antona in Vitta ter jima dejal, da ju mora dati na preizkušnjo, zato da bo vedel kateri je bolje usposobljen za prevzem posestva. Mladeniča sta si bila različna, Anton je bil drzen in poreden, vedno nasmejan in prijazen, medtem ko je bil njegov brat tih in delaven, a popolnoma brez čustev. Oče jima je dal sadiko vinske trte in dejal: »Želim, da izbereta mesto, za katero mislita, da ima najboljše pogoje za rast. Tisti, ki bo čez nekaj let pridelal najboljše grozdje, bo dobil posestvo.« Antonu se ni prav mudilo: » Dovolj časa imam, preden pričnem iskati. Trta rase počasi in obrodi šele čez štiri leta.« Tudi Vitto se je tega zavedal, a se je odločil nemudoma najti najboljše mesto za svojo trto. Posadil jo je na koščku zemlje, obrnjenemu proti jugu, na vrhu skalnega hriba. Anton se je norčeval iz njega: »Ti idiot, izbral si najslabše možno mesto, južna lega povzroči, da se listi vsi ožgani zgubajo, zemlja polna kamenja pa koreninam ne bo dala rasti. Iz te trte ne boš dobil prav nič grozdja.« Štiri leta kasneje je oče ponovno zbral svoja sinova ob sebi, da bi pokusil njune sadeže. Antonova košara je bila polna čudovitega, sočnega grozdja, medtem ko je imel Vitto v košari le nekaj drobnih grozdov. Giorgio je vzel po en grozd iz vsake košare in ju pokusil. Antonovo grozdje je bilo polno semen, njegova velikost pa je šla vsa na račun vode, ki jo je vsebovalo. »Brez okusa!« je dejal oče. A ko je Giorgio pokusil Vittovo grozdje, je njegov obraz zasijal od zadovoljstva: » To grozdje je drobno, a polno okusa, njegov sok bo dal odlično vino. Dobro delo, kako si to naredil sin moj?« » Sledil sem preprostemu načelu: kakor ljudje, tudi trta obrodi najboljše sadeže, ko je izzvana z zlo srečo.« Včasih se sprašujes, zakaj se moraš spopadati s toliko ovirami v življenju. Vendar je to razumljivo – stvari, zaradi katerih moraš bolj trdo delati, so tu zato, da te nekaj naučijo. Ti dogodki oblikujejo tvoj značaj in te naredijo osebo, katera si. Zato bodi pripravljen, da se soočis z vsem, kar ti Usoda položi na tvojo pot. Uporabi to zato, da te naredi močnejsega. »Več se naučiš od dobrega sovražnika, kakor od dobrega prijatelja.« M. de Cornouardt

Skupnost Pozitivk

Komentarji

2

Mirjan Mesiček
Zame članek odkriva to, da izzivi za pravo življenje so zmeraj v vsakem obdobju, in da uspemo le, če se jim ne začnemo izmikati in da smo v življenju postavljeni tako, da ne postanemo mehkužni ter se ne podajamo v nevarnosti zaradi časti, ter zaradi tega postanemo preostri in nečloveški. Edino, simbolično povedano, če - ( rasemo na pravem mestu) nas to dvoje ne premaga, bomo živeli iz resnice in bo naš sad imel dober okus, edino tako se bomo v vsej resnici udejanjili kot človek. Torej zmeraj v življenju in v vsakem obdobju se je treba prav postaviti -(kod sad, ki rase na pravem mestu)- tako, da je bistveno, ki omogoča v vsej resnici pravo življenje v nas močno in ne ugasne -(kajti to je edino kar je v človeku upravičeno močno - vse druge moči so samo navidezne in so v resnici samo šibkosti, ki nekega dne morajo razpasti). Ni narobe, če je postavljen človek pod take okoliščine -kot trta na pravo mesto- da obrodi dober sad v enem pomenu besede, to je celo najbolj prav, pa čeprav vsem, ki se pa temu izmikajo, ko so postavljeni pred to, se to do njih zdi drzno in poredno, a v resnici ni. Izmikati se temu kar omogoča pravo življenje in zatekati se v nevednost in napačnosti je pokvarjeno in poredno. Pokvarjena drznost in porednost je, ko celo vemo kaj je prav, a ker to kar je prav zaradi sebičnih razlogov narobe uporabljamo, ter s tem povzročimo nepopravljivo krivico.
Mirjan Mesiček
Članek ima enkraten naslov -Kako obroditi najboljše sadeže- Da bi bila stvar celovitejša pa nekaj besed; Tudi v mirnejših obdobjih ni tako enostavno in lahko živeti take vrste življenje, ki je res za vse blagodejno, kajti smo v njih postavljeni pred drugačne preizkušnje, da se ne spridimo. Res je, tudi v njih je treba vsa mera prave pokončnosti in budnosti. Kakor je bilo važno kako smo preživeli mirnejša obdobja je važno kako preživljamo današnja bolj razburkana obdobja, ki so obdobja sprememb in so še v nekem miru. Bi poudaril pa nekaj primarnega- ta mir česar še v današnjem času nekaj imamo. Ravno v miru in obilju najlažje zakopljemo izvorno božjo bit pod slabe navade- zgodi pa se, da zaradi posledic tega postanemo nejevoljni ali pa zaradi razočaranosti, ko se soočimo z trdo resnico vsakdanjika, -ko smo postavljeni pred zlo srečo kakor opiše članek- Je pa za nas sigurno slabše, če bi se zaradi tega odvrnili od najbolj pravega življenja ravno takrat, ko je res za vse nas, kakor tudi za naše otroke odločilno kaj bomo naredili. Kajti ni lahko, ko se nam odpirajo oči pa tudi vemo, da zaradi različnih razlogov od nevednosti pa vseh ostalih, nismo sejali samo dobro in se pokažejo rezultati vsega tega in smo postavljeni pred posledice tega. Zato je prav in bolje da zberemo potrebno moč in jo popolnoma prav uporabimo, kajti veliko se da narediti tudi v današnjih časih. V članku piše »Sledil sem preprostemu načelu: kakor ljudje, tudi trta obrodi najboljše sadeže, ko je izzvana z zlo srečo.« Ja pred to smo postavljeni in obstaja hvalabogu mnogo ljudi, ki v miru niso zašli in ti bodo ravno v današnjih dneh kakor zmeraj, obrodili najboljše sadove, je pa res važno tudi to, kaj bomo naredili mi, tako se ve, kdor je resnično srčen ni sam, in ima moč -Za obroditi dober sad v popolnoma enem pomenu besede-.
Prejšnji članek na to temo

Poučni Butalci