Misel tedna

Stojči: …ne dragi nemirko, če si spoznal, da si čista laž, boš čista laž tudi ostal ;) Mirko: Ni se ti potrebno počutiti tako ogroženega od ene moje misli Stojči. Veliko je takih, ki pravijo, da vejo kaj je resnica ne da bi spoznali kaj je laž. Preprosto je kar sem napisal, a to da tega ne dojameš je le zato ker ne dopuščaš možnosti za kaj takega. Preveč si vezan za svoja prepričanja, ki ti jih je vcepil tvoj učitelj in tradicija. V kolikor bi tega bil prost bi uvidel, da je zavest, ki spregleda laž povsem nova zavest. Laž same sebe namreč ne vidi, je zaslepljena. Zato pa počne vse te neumnosti od našega obstoja naprej. Le laž se počuti ogrožena, resnica nikoli saj je kar je. Želeti biti nekaj drugega od tega kar si, je bežanje v začarani krog laži in samoprevare. Pogum, da sam spoznaš, prinese svobodo od vseh teh zablod. To kar ostane je lepše od vseh pravljic ker je živo in resnično in ni tam nekje in nekoč ampak točno tukaj in sedaj. En sončen pozdrav dragi Stojan. Mirko

Desiree, čisto enostavno je, ko bomo prišli do resnice, bomo razumeli tudi tole misel tedna :) Razodetje, in življenje vsakdanje se nadaljuje naprej. lp

Desiree: Priznam, da me ta misel malo bega in mi ni čisto blizu. Zakaj bi do resnice moral priti le preko laži? Morda bi bila smiselna kakšna ponazoritev, zgodbica, zakaj je misel nastala v tej obliki. Lp.Desiree Mirko: Draga Desiree, skozi celotno našo zgodovino mnogi iščejo resnico in to počnejo na številne načine. Vse kar sem želel vedeti, je zakaj je ne najdejo? Kdo je ta, ki trdi, da ve, da je našel in je laž zamenjal za resnico? Zavrnil sem vse kar so mi servirali kot pot do resnice, ter kaj je resnica in sem želel sam spoznati. V takem raziskovanju sem uvidel, da je ta iskalec sestavljen iz misli, ki so vse po vrsti rezultat preteklosti, ter projekcij za bodočnost in se sedanjosti v sled tega nikoli ne morejo dotakniti. Uvidel sem torej, da so vsi načini in vse poti do te sedanjosti neustrezni. Zavest, ki se v enem samem zamahu vsega tega lažnega procesa misli zaveda, je popolnoma nova zavest, je čista resnica. Torej zavest, ki se zaveda laži je živa in resnična, je povsem nova in izjemno prožna, gibčna, hitra, ni v konfliktu z ničemer temveč je v harmoniji z vsem…, in to je vse kar sem kadarkoli iskal. Torej spoznal sem resnico , da se z iskanjem nadaljuje lažni proces in sem se temu v celoti odpovedal. S prenehanjem tega lažnega, je ostala čista resnica. To je vse kar sem v tej misli želel sporočiti. P.S. Tebi Desiree hvala, da si znala v tej misli uvideti nekaj kar nisi takoj popljuvala ali poteptala, le zato ker tega trenutno ne razumeš. Prav o taki kakovosti komunikacije večkrat govorim, da je zelo primanjkuje. Zakaj avtor vse to tako vztrajno piše? Ker je sam bil zmeden in izgubljen in ker je v tem vse to, kar je iskal in kar iščejo mnogi. Manjkalo mu je edino ljubezni, ki je v lažeh ni bilo. Hvala vsem. Mirko

Hvala ti, Mirko, za obširen odgovor in lahko ti pritrdim, da zdaj vem, zakaj si misel oblikoval tako kot si jo. Poenostavljeno bi lahko rekla, da je tudi z resnico tako kot z vsemi stvarmi: ima svojo drugo plat, ki je laž in če spoznamo to laž, lahko pridemo do resnice.

Res je draga Desiree. Posvečati energijo temu kar je, namesto iskati imaginarno resnico za katero sploh ne vemo kaj je, je učinkovito, realno in plodno. Ko si osvobojen laži ti ni potrebno ničesar več iskati. Hvala ti in bodi lepo. Mirko

. ljubljančani so vsi lažnivci ( splošno znano)- in to trdi ljubljančan. mirko zdaj pa mi ti povej , a on laže ali govori resnico? .

Stojči: v spoznanju laži nikoli ni bilo, niti nikoli ne bo nobene resnice. Žal je ta misel ena najbolj bedastih misli, kar jih je kdajkoli bilo objavljeno na pozitivkah. Mirko: Stojči tistega česar ne razumemo, je najlažje etiketirati kot si to sedaj storil ti. Po tvoje je v ne spoznanju laži, nekaj izjemno inteligentnega. Iz tega sledi, da je za tebe zatiskati si oči pred resnico in dovoliti laži, da še naprej traja, vrhunec duhovnosti. Mar za tebe resnica ni stanje, ko so laži popolnoma razblinjene? Torej v kolikor želiš spoznati resnico, morajo najprej prenehati laži, a prenehale ne bodo v kolikor jih ne sprevidiš. O tem pa tudi govori ta misel, ki je za tebe nerazumljiva. Lepo te pozdravljam. Mirko

Kolega Mirko, tvoja kristalizacija resnice zbode marsikoga, kar je mogoče tudi tukaj prebrati. V svojem navdihu spoznanja si spozabil, da navkljub razumevanju bistva tega vseobsegajočega bitja, človek ne more kar tako zapovedovati svoj prav, saj zapovedovanje še vedno le povzroča negodovanje, mar ne. Pa naj te to ne moti, saj ravno "druga faza" tega spoznanja ovrednoti tudi dopuščanje drugačnega mišljenja znotraj nabora same bralčeve percepcije. Dobro bi bilo vedeti, da laž vedno izhaja iz resnice in ravno zaradi te laži postaja pot razumevanja zanimivejša od samega spoznanja tega cilja.

Marko (MC): In prav to – nabor verjetnih možnosti, je tisto, kar tvoja »modra misel« ne upošteva. Spoznanje ene laži, še ne pomeni, da si s tem spoznal resnico. In tudi če odvržeš ali zavržeš tisoč laži, zaradi tega še nisi v posesti resnice. Še najmanj čiste resnice. Mirko: Marko kako veš kaj moja »modra misel« upošteva, v kolikor k temu pristopaš zgolj intelektualno? Nič kolikokrat sem ti že pojasnjeval, da je le intelektualni pristop k tem vprašanjem premalo. Potrebno se je bolj poglobiti v to in v dojemanje takih reči vključiti še kaj drugega kot razum. Potem boš tudi sam uvidel enostavno dejstvo, da tam kjer se neha laž, sama po sebi živi resnica. Naši problemi izhajajo iz tega, ker se te resnice ne zavedamo in »hranimo« ter podaljšujemo laž. Laž o kateri govorim, je zelo kompleksna in je le ena hkrati. Ta laž je lažni center imenovan jaz. Kaj je jaz pa sem pisal v nekaj člankih in mnogih komentarjih. Marko (MC): Že to, da sploh uporabljaš besedo »čista resnica«, me utrjuje v prepričanju, da ne razmišljaš veliko drugače od religioznih fanatikov in ostalih gnostičnih vedežev. Mirko: Marko dokler boš »utrjeval svoja prepričanja«, boš nezmožen uvideti kaj novega. Tudi o tem je med nama že tekla debata. Utrjevanje prepričanj je ena glavnih karakteristik prav verskih fanatikov in gnostičnih vedežev, ki jih ne maraš. Iz tega sledi, da so tvoji pogledi preveč parcialni in razdrobljeni, saj bi sicer zlahka uvidel kako to kar kritiziraš, niti malo ni ločeno od tebe. Inteligenca o kateri govorim je celostna in se je skozi parcialne pristope ni mogoče dokopati. Rodi se ko opustiš parcialne pristope v celoti. Ti parcialni pristopi so del laži o katerih govorim. Ti boš pa sam pri sebi presodil kaj je to kar ohranjaš pri življenju. Laž ali resnico? Lep večer ti želim. Mirko

>> Marko kako veš kaj moja »modra misel« upošteva, >> v kolikor k temu pristopaš zgolj intelektualno? K stvarem, kakršna je presoja, kaj je res in kaj ni, praviloma pristopam intelektualno. To se je, vsaj doslej, izkazalo kot zanesljiva obramba pred modrimi nakladači, gnostičnimi blebetači in podobni guruji »čvekoterike«, med katere, kljub meni všečnim prebliskom, uvrščam tudi tebe. >> Nič kolikokrat sem ti že pojasnjeval, da je le >>intelektualni pristop >> k tem vprašanjem premalo. >> Potrebno se je bolj poglobiti v to in v dojemanje takih >> reči vključiti še kaj drugega kot razum. Pravzaprav je tako, Mirko, da takrat, ko imam vključen razum, v tvojem pisanju še vidim zrno resnice. V trenutku pa, ko vključim še intuicijo in čustva, vidim samo še prazno mlatenje slame. >> Naši problemi izhajajo iz tega, ker se te resnice ne >> zavedamo in »hranimo« ter podaljšujemo laž. Naši problemi povečini izhajajo iz objektivnih okoliščin, na katere imamo komaj kaj vpliva. Na žalost še nekaj tistih možnosti, ki jih imamo, da popravimo svoje stanje, pokvarimo z iskanjem nekakšne »čiste resnice«, ali, če sem bolj natančen, s odmetavanjem laži – celo takšnih, ki so lahko povsem koristne in pragmatične. >> Laž o kateri govorim, je zelo kompleksna in je le ena hkrati. >> Ta laž je lažni center imenovan jaz. Se bi lahko celo strinjam. Vse to bluzenje o nekakšnem »jazu« oziroma »egu« je res bolj ali manj samo bluzenje. >> Kaj je jaz pa sem pisal v nekaj člankih in mnogih komentarjih. Ja, dejansko si v svojih člankih res razkril svoj jaz ;) >> Potem boš tudi sam uvidel enostavno dejstvo, da tam >> kjer se neha laž, sama po sebi živi resnica. Jaz bi rekel takole – tam, kjer se neha bluzenje o čisti resnici, se začne pravo – to je prizemljeno življenje. >> Marko dokler boš »utrjeval svoja prepričanja«, >> boš nezmožen uvideti kaj novega. Se strinjam – in to bolj, kot si misliš. Sicer pa sva skupaj s tabo že dva, ki sva svoje prepričanje zacementirala. >> Tudi o tem je med nama že tekla debata. Ja, veliko malte, cementa in železobetona sva že vgradila vsak v svoj bunker ;) >> Utrjevanje prepričanj je ena glavnih karakteristik prav >> verskih fanatikov in gnostičnih vedežev, ki jih ne maraš. Se strinjam. In opazil sem tudi, kako se trudiš, da bi nas vse utrdil v svojem prepričanju. >> Iz tega sledi, da so tvoji pogledi preveč parcialni in >> razdrobljeni, saj bi sicer zlahka uvidel kako to >> kar kritiziraš, niti malo ni ločeno od tebe. Seveda ni ločeno. Nikoli nisem trdil drugače. Sem namreč človek iz mesa in krvi (Iz atomov, elektronov in drugih materialnih in energetskih delcev, če sem natančnejši). Niti najmanj si ne domišljam, kot si ti, da sem stopil nekam izven sebe in sedaj vidim neokrnjeno čisto resnico, ker sem zapustil svoj jaz. Jaz sem pač jaz in ko umrem, ko umre moje fizično telo – moji možgani, bo umrl tudi jaz – jaz, ki ga ohranja občutek zavesti, da sem, da obstajam kot ločen subjekt. Ko bo izginili ta »občutek ločenosti«, bom izginil tudi jaz. In ko bo izginil ta moj jaz, bo z njim izginil tudi občutek »enosti«, ki je, podobno kot občutek »ločenosti«, samo prevara naša možganov. >> Inteligenca o kateri govorim je celostna in se je >> skozi parcialne pristope ni mogoče dokopati. Celostna inteligenca je podoben oksimorom kot celostni pristop, celostno zdravljenje, celostna zavest ipd. Velikokrat je tako, da bolj kot ljudje razmišljajo »celostno«, manj potem rešujejo parcialne probleme. Zame celostno ne pomeni nič drugega kot razumeti čim več povezav med vzroki in posledicami – in zato je potrebno veliko znanja. Znanje, o katerem govorim, pa ne temelji na nekakšnih razodetjih in notranjih uvidih, ampak temelji na raziskovanju s pomočjo znanstvene metode – temu pravim proučevanje objektivne realnosti. Vse ostalo se mi zdi prazno – to je - celostno nakladanje. >> Rodi se ko opustiš parcialne pristope v celoti. Ko opustiš parcialne pristope v celoti, običajno končaš v oskrbi osebja v kakem hospicu, kliniki za duševno prizadete ali sanatoriju. Tam ti potem bolničarji, bolničarke ali kaki drugi humanitarni delavci nudijo celostno oskrbo. >> Ti parcialni pristopi so del laži o katerih govorim. Ti parcialni pristopi so edina realnost, ki jo živiš. Vse ostalo je bluzenje ali v najboljšem primeru kratkočasenje. >> Ti boš pa sam pri sebi presodil kaj je to kar ohranjaš pri življenju. Telo. Telo sem jaz. >> Laž ali resnico? Moje telo, moji možgani – to je moja edina resnica, tudi če je lažna – to je moja edina realnost. Za laž, ki jo ni mogoče ločiti od resnice, je vseeno, če je laž ali resnica. Laž (naj bo po tvoje), ki jo doživljam, je moja edina realnost. Nihče me še ni prepričal, niti mi še ni uspel prepričljivo dokazati, da je njegova resnica, kaj bolj realna in resnična od moje laži. Že zato se mi zdi bluzenje o resnici in laži odveč. V tem oziru je, na primer, popolnoma vseeno, če obstaja neka druga – višja realnost, tako kot je popolnoma vseeno, če obstaja nekaj takega, kot je duša ali bog. V tem – edinem življenju, ki ga imamo, so takšne stvari popolnoma nepomembne. Življenje, ki ga imam, bom poizkušal preživeti, upoštevajoč zakonitosti, ki veljajo za to življenje. V kakem drugem življenju pa, če slučajno obstaja, bo igra lahko tudi drugačna. http://www.youtube.com/watch?v=E4QKuKV6DOM

Marko: Jaz sem pač jaz in ko umrem, ko umre moje fizično telo – moji možgani, bo umrl tudi jaz – jaz, ki ga ohranja občutek zavesti, da sem, da obstajam kot ločen subjekt. Ko bo izginili ta »občutek ločenosti«, bom izginil tudi jaz. Mirko: Bravo Marko. Vse je res. Res pa je tudi to, da ti ni potrebno fizično umreti, da se to zgodi. Dovolj je, da umre ego, ki je ta jaz. Marko: In ko bo izginil ta moj jaz, bo z njim izginil tudi občutek »enosti«, ki je, podobno kot občutek »ločenosti«, samo prevara naša možganov. Mirko: Prvo si zapisal kako je jaz občutek ločenosti in nato, da bo z njim izginil tudi občutek enosti. Odloči se ali je jaz občutek ločenosti ali enosti. Namreč ko boš imel prav to izkušnjo, da umreš brez fizične smrti, boš lahko o tem 100% in brez dvoma govoril. Potem ne boš glede tega zmeden kot si sedaj. Trdiš kako je občutek ločenosti in občutek enosti le prevara naših možganov. Končno sva si zelo blizu. Le malce še manjka, da zares opustiš oboje. To kar bo takrat ostalo, je to o čemer pišem in kar ni mogoče ubesediti. Marko: Telo. Telo sem jaz. Mirko: Da si le meso in da te to zadovoljuje? Stavil bi, da ne misliš tako in da te še kako zanima še kaj več od tega, a pač si zavzel svojo pozicijo in jo braniš. Toliko komentiraš in govoriš o teh rečeh, da ne more biti, da si do tega indiferenten. Marko: Moje telo, moji možgani – to je moja edina resnica, tudi če je lažna – to je moja edina realnost. Za laž, ki jo ni mogoče ločiti od resnice, je vseeno, če je laž ali resnica. Laž (naj bo po tvoje), ki jo doživljam, je moja edina realnost. Nihče me še ni prepričal, niti mi še ni uspel prepričljivo dokazati, da je njegova resnica, kaj bolj realna in resnična od moje laži. Že zato se mi zdi bluzenje o resnici in laži odveč. V tem oziru je, na primer, popolnoma vseeno, če obstaja neka druga – višja realnost, tako kot je popolnoma vseeno, če obstaja nekaj takega, kot je duša ali bog. V tem – edinem življenju, ki ga imamo, so takšne stvari popolnoma nepomembne. Življenje, ki ga imam, bom poizkušal preživeti, upoštevajoč zakonitosti, ki veljajo za to življenje. V kakem drugem življenju pa, če slučajno obstaja, bo igra lahko tudi drugačna. Mirko: To drugo življenje je tukaj in ne tam nekje, pa saj toliko krat to govorim. Torej tako ti kot jaz in vsa živa bitja, ter vse kar nas obdaja, živimo le tukaj v tem življenju. Druga pa je stvar kakšne predstave o tem življenju kdo ima, saj predstave o življenju niso življenje samo. Kar se tiče mene, sem velik del svojega življenja posvetil razblinjanju silnih predstav skozi katere doživljamo to življenje. Z manj in manj predstav, mi je ostajalo zmeraj več življenja in to je vse kar sporočam. Bodi dobro in lahko ti noč. Mirko