Strahovito zanič, a dobro plačani menedžerji in zelo dobri, a podpovprečno plačani zaposleni

Slovenski menedžerji so se uvrstili na 57. mesto – med 59. državami. Tako je pokazala raziskava Svetovni letopis konkurenčnosti, je v sredo poročalo Delo. A to ni najbolj šokanten podatek iz omejene raziskave. Preseneča, da so slovenske menedžerske plače na isti lestvici na 20. mestu.

Imamo torej strahovito zanič, toda zelo dobro plačane menedžerje.

Spomnimo, da se slovenski zaposleni v mednarodnih primerjavah redno uvrščamo v sam vrh – glede na delovno obremenjenost oziroma število opravljenih ur. Nasprotno je pri plačah, kjer smo uvrščeni pod povprečjem med primerljivimi državami. Sklepov je več

Prvič, zaposleni delamo veliko za malo denarja, žal pa zaradi slabega menedžeriranja naše delo ne prinaša mednarodno primerljivih rezultatov.

Drugič, menedžerji nas prepričujejo, da je problem Slovenije draga delovna sila, toda to ne drži. Naš problem so slabi, a dragi menedžerji, ki kljub pridnim delavcem ne znajo iztržiti boljših poslovnih rezultatov.

Tretjič, pokojninski reformatorji so se lotili napačnega sloja. Namesto da hočejo greniti življenje vsem zaposlenim, naj se raje lotijo predvsem menedžerjev.

Lotili se jih niso, pač pa smo dobili nekakšen pakt: vlada crklja menedžersko kasto, ki je hkrati pomembna lastnica podjetji, menedžerji pa vlade ne napadajo pretirano. France Bučar govori o problemu gospodarja. To razumemo kot pomanjkanje pritiska kapitala na vlado. Namesto tega oboji – kapital in vlada – stiskajo zaposlene in nas prepričujejo da smo predragi.

Slovenija je zrela za revolucijo. Pokojninska reforma je marsikje primeren trenutek za proteste. A pri nas jih ne bo. Nezadovoljstvo bomo namesto na ulici izrazili na referendumu. Tudi prav.

Borut Hočevar, 28.maj 2011, Žurnal 21/2011