Razočarali ste me

"Razočarali ste me. Globoko ranili moje Srce. Poteptali vse, kar sem z gorečo ljubeznijo položil vam v roke. Onesnažili, izropali, razprodali vse, pijači, mamilom, prostituciji predali se. Zavisti in pohlepu vdali se, postali Nihče. Ja, razočarali ste me. Dal sem vam vse: gore, doline in morje, polja rodovitna, vinograde. Dal sem ptice vam, rastline, božanski glas, da opeval bi vas. Dal sem pamet vam in telo, dušo vdahnil, modrost položil v zibelko. Dal sem ogenj vam, vodo, zrak, zemljo, čarobnosti mavrico, zvezde žareče vtkal v nebo. Dal sem vam svoje srce, nebeški sijaj, čudežev nebroj, nešteto vil, samorogov, angelov, v naročje nasul žarečih biserov. Oči sem vam dal, da lepoto milo bi videle, stvarnico hvaležno opevale. Dal sem pridih vam kraljevskosti, položaj na dvoru pravljičnosti. Dal sem talente in darove mogočne vam, pa vse prezirate, nezadovoljni po še več v nebo vpijete. Kaj sploh še hočete? Sram me je. Izdali mene ste in moje zaupanje. Lažete, se prepirate, lenobi vdajate. Na druge s prstom kažete, v mojem imenu vedno nove vojne ustvarjate, nedolžne ljudi pobijate. Mene psujete, name se hudujete. Odposlance moje v podobi človeški vedno znova pobijate, na križ pribijate, posiljujete, z najbolj nizkotnimi besedami opisujete. Je več kot skrajni čas, da prebudite se, dejanja svoje obžalujete, krivice poravnate. Ponižno pred družino nebeško pokleknete, svetlobi zvestobo prisežete, Srce dehteče objamete. Je minil čas, ko sem le nežno ujčkal vas. Je treba delati, na Zemlji stanje prvotno vzpostaviti - za slednje odgovorni ste vsi, drugače ne bi v svet materialni prišli. Zacvetite spet v svoji ponosni pokončnosti, naj ljubezen sveta lica vam rdi, sreča v očeh čutno žari." Vaš Oče