V štirih letih po sprejetju direktive bodo morale pripraviti nacionalne programe za odlaganje odpadkov s časovnicami. Programi bodo poleg natančnih časovnih določil morali vsebovati podrobne načrte za izgradnjo in upravljanje odlagališč, oceno stroškov in načrt financiranja. Predlog direktive je nadgradnja pravil o jedrski varnosti, ki so jih sprejeli lani in predpisujejo standarde za delovanje elektrarn in hranjenje srednje radiokatvnih odpadkov, ki jih je 85%, visoko radiokatvnih odpadkov, ki so predmet nove direktive, pa je 10%. Komisar Oettinger je ob predstavitvi osnutka direktive povedal, da komisija ne bo določila datuma, do katerega morajo biti odlagališča zgrajena, ob tem pa poudaril, da bo gradnja kljub temu morala biti končana še "v času te generacije".
Hkrati države članice tudi ne bodo smele ustaviti gradnje, ko jo bodo začele. Nova direktiva sicer ne predpisuje načina odlaganja odpadkov, a priporoča hranjenje globoko pod zemljo, ki naj bi bilo najvarnejše. Direktiva je po komisarjevih besedah le začetek in v štirih do petih letih bi lahko dobili novo zakonodajo, ki bo postavila strožje časovne okvirje.
Direktiva bo prepovedala izvoz radioaktivnih odpadkov v države nečlanice, dovoljevala pa bo izvoz v druge države EU. Nekatere vzhodne članice EU imajo še veljavne pogodbe o izvozu odpadkov v Rusijo. Tem državam bo do izteka pogodb še dovoljen izvoz odpadkov.
Greenpeace je predlog močno kritiziral, češ da ni konsenza, kakšno hranjenje odpadkov je najprimernejše, zato bi lahko prišlo do gradnje odlagališč, ki na koncu ne bodo uporabna. Predlog je naletel tudi na kritike poslancev zelenih v Evropskem parlamentu, saj naj bi bila definicija, da so jedrski odpadki "material, za katerega še ni predviden način uporabe v prihodnosti", neprimerna. Omogočala naj bi namreč, da podjetja svoje odpadke v nedogled hranijo v začasnih odlagališčih pod pretvezo futurističnih scenarijev o njihovi prihodnji uporabi.
Jedrske elektrarne ima 14 članic EU, še dve (Italija in Poljska) pa razmišljata o gradnji. Za zdaj v EU še ni niti enega končnega odlagališča visoko radioaktivnih odpadkov, vsi taki odpadki so shranjeni v začasnih odlagališčih. Švedska, Francija in Finska načrtujejo izgradnjo končnih odlagališč med letoma 2020 in 2025, ostale države članice še nimajo podobnih načrtov.
Več, tudi z odzivi na osnutek direktive na http://www.endseurope.com
Vir: umanotera.org/etc
