V nasprotju s poročanjem v nekaterih medijih predlog direktive o koncesijah ne vodi v prisilno privatizacijo javnih storitev in tako nikakor ne posega v neodvisnost javnih organov pri odločanju o najboljšem načinu za zagotavljanje storitev splošnega gospodarskega pomena, kot je oskrba z vodo.
Evropska komisija poudarja, da predlog direktive o koncesijah ne vodi v prisilno privatizacijo javnih storitev. Javni organi imajo namreč vedno pravico izbirati, ali bodo oskrbo zagotavljali neposredno ali prek zasebnih izvajalcev. Direktiva o koncesijah bi veljala le za primere, ko je javni organ že prenesel ali bi želel prenesti tovrstne storitve na zasebne ali polzasebne izvajalce. Skladno z načeli notranjega trga in javnega naročanja bi v tem primeru javni organ moral zgolj upoštevati že uveljavljena določila o uporabi preglednih in odprtih postopkov. Prav tako bodo javni organi še naprej sami prosto določali značilnosti storitve, ki jo je treba zagotavljati. To vključuje tudi zahteve v zvezi s ceno in kakovostjo, kot so inovacijski, okoljski ali socialni standardi.
»Komisija se zaveda, da je voda javno dobro, ki je ključno za državljane, in da je upravljanje vodnih virov v pristojnosti držav članic. Komisija ima nevtralno stališče do javnega ali zasebnega lastništva vodnih virov,« sta v skupni izjavi povedala evropski komisar za okolje Janez Potočnik in evropski komisar za notranji trg in storitve Michel Barnier.
Direktiva je del enega izmed 12 ukrepov akta za enotni trg
Direktiva je sicer del širše reforme zakonodaje o javnih naročilih, s katero želijo olajšati sodelovanje malih in srednjih podjetij pri razpisih za javna naročila v drugih državah EU.
Reforma zakonodaje o javnih naročilih pa je eden izmed 12 prednostnih ukrepov za izboljšanje delovanja enotnega trga EU, ki velja za osrednji element evropskega načrta za rast in zaposlovanje pri reševanju gospodarske krize.
Temeljna pravila predloga direktive o koncesijah:
- zagotavljanje večje preglednosti poslovnih priložnosti za vsa podjetja v EU, zlasti za mala in srednja,
- večja preglednost in učinkovitost porabe javnega denarja,
- spodbujanje novih vlaganj, zlasti v promet, energetiko in širokopasovna omrežja prek javno-zasebnih partnerstev,
- olajšanje sodelovanja med javnimi organi,
- olajšanje spreminjanja pogodb o koncesijah, potem ko so te podeljene.
Česa predlog ne povzroča:
- ne ustvarja neupravičenih in nesorazmernih upravnih obremenitev,
- ne krši načela subsidiarnosti, kar pomeni, da upošteva veljavna pravila na nacionalni ravni, ker ta najbolje urejajo področje,
- ne vodi v prisilno privatizacijo javnih storitev,
- javnim organom posameznih držav ne jemlje pravice do svobodne izbire,
- ne ogroža zagotavljanja socialnih storitev.
Več o vsebini predloga lahko preberete tukaj.
Vir: www.ec.europa.eu/slovenija/
