Na podlagi študije, ki so jo izvedli pri ISAAA (Internationa Service for the Acquisition of Agri-biotech Applications) se trenutno v skupno 29. državah sveta letno pridela 148 milijonov hektarjev gensko prilagojene hrane. Za njeno pridelavo je odgovornih okoli 15 milijonov kmetovalcev. Največja pridelovalka gensko prilagojene hrane so Združene države Amerike, ki letno pridelajo kar polovico vseh gensko prilagojenih poljščin, od soje do koruze, bombaža, buč, papaje, detelje, sladkorne pese in repičnega semena.
Druga največja pridelovalka gensko spremenjene hrane je Brazilija, z 25. milijoni hektarjev površin. Sicer se je v državah Latinske Amerike pridelava gensko spremenjenih poljščin v zadnjih dveh desetletjih kar podvojila.
Zagovorniki pridelave gensko spremenjene hrane trdijo, da je to edini način za zmanjšanje svetovne lakote, saj so gensko spremenjene rastline precej bolj produktivne ter odporne na bolezni in napade insektov, kot običajne poljščine. Na drug strani pa nasprotniki takšne pridelave opozarjajo na dolgoročne vplive gensko spremenjenih rastlin na okolje in zdravje ljudi, ki so praktično neznani.
Vir: svarog.org
