Podarjena roža

O tem bi govoril čim manj kot se da. Prvič sem spoznal kaj je neutolažljiva, a vendar pozitivna žalost. Ne trpinčenje, temveč celotno zavedanje resnice o tem, kaj ti kdo pomeni. Brez kakršnih koli laži. In primesi. Obstajajo ljudje, ki to poznajo in tisti ki še nimajo spoznanja o tem. Kaj naj rečem v slovo mamici, ki je kljub vsem težavam vzgajala nas, sinove in hčerko. Kratko je ujčkala vnuke, brata in sestre. Zdaj je odšla. Žalost pristna iz dna srca in duše, izginja v ljubezni brez kakršnihkoli primesi. To zadnje, ta mali dar, nezamisljivo mogočen, naj nam bo vsem upanje, popotnica in cilj. Hvala