Jaz sem pot, resnica in življenje

Tvoj razum je tako zelo omejen, da nikakor ne moreš razumeti to veličastno vseobsegajočo, vseprisotno in vsemogočo silo, ki prežema vsak atom vesolja. Tudi moj razum ga ne, vendar je meni jasno vsaj to, da to vseobsegajočo silo lahko uporabiš v svoj prid, ali pa v svojo škodo. Kadar to energijo uporabiš v svoj prid v sebi čutiš notranji mir in zadovoljstvo, kadar pa v svojo škodo, pa čutiš v sebi svoj nemir in nezadovoljstvo. To menda ja razumeš ? Lahko pa o tej univerzalni sili domnevaš to in ono, se z nečem strinjaš, ali pa ne, vendar tvoje strinjanje, ali nestrinjanje glede boga, ali Boga še vedno ni nič drugega kot samo mešanje megle v tvoji glavi. Tvoje spoštovanje, ali nespoštovanje boga, ali Boga to vseprisotno vseobsegajočo silo prav nič ne prizadene, s svojim odnosom do nje lahko prizadeneš le tvoje lastno ti samospoštovanje. Vzemiva za primer, da je ta vsemogočna sila Avion (pišiva ga z veliko začetnico) in ga ne definirajva kakšen je, ali kakšen naj bi bil. Tudi otroci se radi igrajo z Avioni, ga držijo v roki se vrtijo okoli sebe in simulirajo let in zraven še brenčijo z usti. Za marsikoga je bog, kot neka igrača Avion, ki ga imajo spravljenega nekje v omari in ko je potreba po njem ga vzamejo ven in z njim simulirajo let in tako potešijo svojo "pobožno" vest. Seveda obstajajo ljudje, ki še nikoli niso videli na nebu Aviona in ne verjamejo, da nek stroj lahko leti po zraku in celo v njegovem trebuhu prenaša ljudi. Taki ljudje živijo v kakih zelo odročnih krajih. Njih lahko primerjamo z agnostiki, ki verjamejo zgolj v znanost. Take boš zelo težko prepričal, da Avioni res so in da z njimi lahko celo letiš. Velika večina ljudi pa je videla Avione na nebu in trdno verjame, da Avion obstaja in da se lahko pelješ z njim, vendar se sami zaradi strahu pred letom, ali kakim drugim razlogom niso še nikoli peljali z Avionom. V to kategorijo lahko damo vernike raznih religij, seveda so oni glede Boga vsi "eksperti" in trdijo, da se da peljati izključno samo z njihovim Avionom, samo njihov Avion te bo popeljal varno do "pravega" cilja. V naslednjo kategorijo spadajo ljudje, ki so se peljali z Avionom imajo izkušnjo vzleta, letenja in varnega pristanka. Taki ljudje so imeli v življenju neko neobičajno izkušnjo, ki jo povezujejo z Bogom in verjamejo, da ima to globoko vezo z njihovo vero. Tej kategoriji bi lahko rekli zagrizeni verniki. Naslednja kategorija ljudi so tisti, ki so se učili pilotiranja, znajo upravljati Avione in tudi vsak dan letijo. Oni poznajo način, kako se znotraj sebe povezati s to univerzalno silo in kako jo znotraj sebe čutiti z vsemi svojimi čuti. Imenujemo jih lahko gnostiki. Seveda so za čutenje te univerzalne sile tako kot za karkoli drugega nekateri malo bolj talentirani, drugi pa malo manj, vendar ni nobenega dvoma, da božanska iskra, ki je samo življenje, ne bi bila v tebi, dokaz za to je ta, da si še vedno v svojem telesu in živ. Obstajata samo dve vrsti ljudi, eni so vedni (znotraj sebe čutijo božansko silo), drugi pa so nevedni. Tisti od vas, ki ste nevedni ste nevedni zato, ker nevedni hočete biti in nič ne naredite, da bi znotraj sebe prepoznali in začutili to božansko iskro, kar naprej nekaj kritizirate, vsepovsod izražate svoje nezadovoljstvo in drugim vsiljujete svoje nevedno mnenje. Da bi lahko prišel do globljega spoznanja to zahteva od tebe posebne vrste ponižnosti. Če v sebi ne prepoznaš, da ne znaš priti iz labirinta svojih ljubljenih ti misli in da za kaj takega potrebuješ pomoč si pač tako dolgo izgubljen, dokler ne zaprosiš pomoč. Začneš od Sokratovega; »Vem, da nič ne vem.« Zares, če si neveden praktično o tej božanski iskri znotraj sebe nimaš nobenih notranjih izkustev. Imaš pa možnost dati se podučiti od tistih, ki taka božanska izkustva imajo in ki ti lahko pomagajo na tej notranji poti, ki je resnica, ki ni od tega sveta in ki je tudi življenje v kateri je luč. Nikogar na obličju te zemlje ni, ki ne bi bil hkrati in ta pot in ta resnica in to življenje. Širina tvoje poti, resnice in življenja pa je odvisna od tega, koliko ljudem si pomagal prepoznati njihovo lastno notranjo pot, torej resnico, ki ni od tega sveta, oziroma življenje v katerem je božanska luč. Bolj ti to uspeva, bolj si znotraj sebe lahko v miru sam s seboj in zadovoljen. Nekateri od nas za hojo po tej notranji poti potrebujemo mojstra modrosti, nekateri pa pač mislijo, da so s svojo zavestjo že med oblaki in že sami mojstri modrosti. In za konec članka še ena poučna zgodba, ki sem jo nekoč nekje prebral. Gresta mojster in učenec v božji hram in učenec vpraša mojstra; »Kdo od teh vernikov je najbližje bogu?« Mojster mu odvrne; »Poglej prepoznal ga boš kar sam« in na osuplost učenca začne kar enega za drugim klofutati vernike, ki so v tišini molili. Verniki so se ob klofutanju zgražali, nekateri so se od razburjenja kar tresli, nekaj njih so mojstru celo zagrozili, da ga bodo pretepli, ko pridejo ven iz božjega hrama. Torej vsi so se zgražali razen enega, ko ga je mojster klofnil po licu, se mu je le ta priklonil in molil naprej. Stoyan Svet