V poročilu, ki ga v okviru ZN-ja predstavijo vsaka štiri leta in pri pripravi katerega sodeluje 300 svetovnih znanstvenikov, je zapisano, da se je ozonski plašč 50 kilometrov nad morsko gladino v obdobju med letoma 2000 in 2013 obnovil za štiri odstotke. A dobra novica je hkrati tudi slaba, saj ozonski plašč, paradoksalno, obnavljajo tudi toplogredni plini, ki segrevajo ozračje, med njimi predvsem ogljikov dioksid.
Ko se svet lahko dogovori o nujnih ukrepih
Kljub temu pa znanstvena srenja novico pozdravlja kot zgodbo o uspehu. Kot je dejal Achim Steiner, izvršni direktor okoljskega programa ZN-ja (Unep), obnavljanje ozonskega plašča kaže, da se svet lahko dogovori o nujnih ukrepih za ohranjanje okolja.
Opozorila zaradi uporabe kloroflorogljikov (CFC) so se pojavila v 70. letih prejšnjega stoletja. Znanstveniki so namreč ugotovili, da plin uničuje molekule ozona v stratosferi. Države so leta 1987 tako podpisale pogodbo o prenehanju uporabe CFC-ja. Po Steinerjevih besedah je bilo zaradi pogodbe iz uporabe ostranjenih 98 odstotkov snovi, za katere so se dogovorili, da jih ne bodo več uporabljali.
Ozonski plašč ščiti Zemljo pred sončnim sevanjem in je danes kljub ukrepom šest odstotkov tanjši, kot je bil leta 1980. Nad južnim tečajem še vedno vsako leto nastaja ozonska luknja, a Steiner je optimističen, saj pravi, da se lahko ozonski plašč popolnoma obnovi do sredine zdajšnjega stoletja.
Sončno sevanje predstavlja nevarnost tako za ljudi kot za okolje. Pri ljudeh povzroča povečanje možnosti za nastanek kožnega raka, posledice pa so škodljive tudi za pridelke.
Vir: rtvslo.si
