Odziv varuhinje človekovih pravic na kolumno o neprimernosti kanditature invalidne osebe za funkcijo predsednika republike

Mislim, da v primeru Elene Pečarič, ki kandidira za funkcijo predsednice države, se nekateri niso pravilno izrazili češ, da kandidatki manjka opravilna sposobnost. Opravilna sposobnost je pravni procesni pojem, ki pomeni, da opravilno nesposobna oseba v vlogi stranke ni sposobna dejanj v postopku in odločati o sebi, torej varovati svoje pravne interese in da ji zato sodišče postavi skrbnika, ki bo ta dejanja opravljal zanjo. Opravilno sposobnost odzvzame določenemu človeku sodišče s sodno odločbo na podlagi izvedeniškega mnenja zapriseženih strokovnjakov psihiatrične stroke. Otrok že po samem zakonu nima opravilne sposobnosti, zato njegove interese uresničujejo njegovi starši ali skrbnik. Pri ge. Eleni Pečarič pa po mojem mnenju, ne gre za opravilno nesposobnost, saj je ta oseba očitno sposobna presoje, kar se jasno vidi že po njenem nastopu in izražanju določenih stališč. Rekla bi, da ji zaradi njene invalidnosti in njenega zdravstvenega stanja mogoče manjkajo psihofizične sposobnosti za opravljanje te težke, odgovorne in naporne funkcije, ki zahteva zdravega, psihično močnega človeka. Glede na to, da predsednik države odloča tudi o obrambi države in drugih nacionalnih pomembnih vprašanjih menim, da bi vsak za takšno funkcijo moral imeti zdravniško spričevalo, da je popolnoma duševno in telesno zdrav. Za takšno funkcijo naj bi veljali strožji kriteriji in javnost ima pravico izvedeti o predsedniškem kandidatu in predsedniku države tudi podatke, ki sicer spadajo v varovanje zasebnosti. Tu gre za specifično situacijo, ko predsednik države odloča o vseh državljanih o zelo eksistenčno pomembnih zadevah.