Rad bi vam posredoval preverjeno tehniko za postopno in zagotovo poglabljanje tvojega notranjega miru. Deluje ne glede na hrup in kaos, ki morda spremljata tvoj dan. Odklopil se boš kot razumski udeleženec teh hrupnih dogodkov. Opazoval jih boš, se jih zavedal, vendar ne boš razumsko ali čustveno vpleten v njih. Verjetno se sprašuješ ali je to res mogoče narediti. Zdi se nemogoče, da bi se lahko ločil od stalnega nemira okoli sebe. Zagotavljam ti, da to lahko storiš! Poglej, tvoj pravi Jaz ni navezan na nič kar je zunaj tebe. Tvoj pravi Jaz se zaveda zunanjih okoliščin vendar se čustveno ne obremenjuje z njimi. Tvoj pravi Jaz imaš tudi v tem trenutku. V trenutku, ko boš prebral te vrstice, boš sposoben razumske nenavezanosti na vse tvoje zunanje probleme. Bodi umirjen lastnik svojega življenja. Odvrzi svojo razumsko navezanost. Obstani za trenutek in opazuj vse kar se dogaja tebi in okoli tebe. Ne upiraj se! Samo opazuj. Ne poskušaj spremeniti, izboljšati ali uničiti tega, kar se dogaja v tebi in okoli tebe. Samo opazuj. Opazuj sebe kot nekoga, ki ni povezan s tem. In v resnici nisi. Ne boj se, da boš zaradi takšne nenavezanosti izgubil nadzor nad zadevami. To ne škoduje tvojim dnevnim opravilom. Odvijala se bodo še naprej tako kot do zdaj. Presenečen boš ob ugotovitvi, da se odvijajo naprej, celo boljše kot do zdaj. Razumska nenavezanost je dejansko višja oblika nadzora. Takšna vrsta nenavezanosti ni umik pred realnostjo; To je zdravo zavedanje realnosti. Ne bodi navezan in imej v lasti svoje življenje. Takšen način te oddalji od težav. Nisi več naravnan na bolezen; tragični dogodki te ne potrejo; ne plačuješ več cene za te vrste človeške norosti; Si svoboden! Vir: Vernon Howard iz Psycho-Pictography Prispelo po e-pošti.
#Duhovna rast
Začutite svoj notranji mir
Skupnost Pozitivk
Komentarji
4Ne moremo izgubiti notranjega miru, vsaj ne tistega absolutnega resničnega na katerega kažejo te moje besede,
kakor tudi ne moremo izgubiti življenja.
Saj smo življenje.
Saj smo tista globoka notranja absolutna nepojavna spokojna mirnost, ki je vir življenja v nas!
Majhen delček Zavesti (življenja-absolutne mirnosti) ujet v obliko!
Hierhod nikar se ne ustavi, svoboda te čaka Zdaj v tem trenutku!
Če mir ne začutimo, nam on prav nič ne pomaga in koristi. Kot nam ne koristi nobel avto v katerem sedimo, ne znamo ga pa voziti.
Omenil sem nenavezanost na življenje in ne izgubo življenja.
Članka nisem razumel v smislu budizma.
Ja, vsi ljudje v sebi nosimo ta neumrljivi brezčasni absolutni mir, redko kdo se zaveda te dimenzije v sebi. In še bolj redki so, skozi katere se ta dimenzija večnega miru manifestira kot življenje. In ta dimenzija večnega miru je na globlji ravni neločljiva o tistega kar smo.
Zavest v svoji naravni obliki je absolutna spokojna mirnost, tišina, vsesplošna prisotnost, večnost.
Vernon Howard ali pa Eckhart Tolle, lahko bi še koga naštel, s svojimi besedami rišejo resničnost. Risal jo je že Jezus, pa tudi Budha. Kakor Jezusa tudi Budhe niso razumeli tako je nastal budizem pa krščanstvo. Umsko verovanje!!
Tudi Howarda ali pa Eckhart Tolla, ljudje radi razlagajo po svoje. Mišljensko, umsko, kjer se popači vsaka resničnost in izgubi stik z večnostjo.
Izredno dober članek. Sam sem tudi že velikokrat prakticiral to tehniko. Res je, da se je treba rešiti kar veliko strahov, preden se človek preda takšnemu načinu obstoja. Še težje se takšnemu načinu predajo starši, ki imajo še nedorasle otroke. Vsekakor je ta način obstoja zelo dosegljiv za samske osebe.
Za absolutno nenavezanost pa moraš biti odvezan tudi od svojega življenja. Šele takrat si resnično svoboden.
Razumska navezanost je res grozljiva stvar. Ljudje mislijo, da bodo izgubili svoj jaz, če jim razumsko ni vse jasno. Še bolj smešno in grozljivo je, da mislijo, kako imajo vse pod kontrolo, če razmišljajo.
Je pa tudi pri razumski nenavezanosti potrebna določena mera previdnosti, da se ne zapade v ravnodušnost ali prevelik relativizem.
Včasih pa v življenju pomaga tudi sekirancija. Sekirancija ni neka nepotrebna preobremenitev. Pri sekiranciji gre za psihofizičen moment, pri katerem se sprožajo tudi določene latentne energije, ki lahko pripomorejo pri rešitvi določenega problema. Seveda pa se je treba tehnike kontrole latentnih energij naučiti.
Želja po notranjem miru ostaja ena od priviligiranih želja. Velikokrat se zavemo notranjega miru šele takrat, ko ga izgubimo.
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Obnova sveta
