Notranja resnica

"Notranja resnica je ena sama svoboda, in v to eno samo svobodo, te ne pripelje nobeno ponavljanje besede; " Svoboda, Svoboda, Svoboda.." Točno tako, bravo Jaka..........yes................................ lp Titanic

Jaka, po mojem so tiste ustanove zgrajene in ciglov in cementa hrami modrosti, v katerih so knjige, učitelji in vsa tista čudežna kukala v skrivnosti življenja, da po mojem brez teh ustanov, enostavno ne gre. Je pa tudi to res, da te hiše iz ciglov in cementa imajo v notranjosti različne dejavnosti: učenec se iz knjig uči, vodi knjigovodstvo svojega gospodinjstva in kartoteke; ljudje v njih razpredajo o svojih zakonskih problemih in tako se tu vršijo raznovrstne stvari. V njih se dogajajo tudi veselja v spalnicah in bolečine ob prepirih, v njih živijo tudi takšni, ki predstavljajo avtoriteto, nasilje in še bi lahko naštevali takšne in podobne neprijetne stvari. Nekaj pa je: sreča ali nesreča se nastani v sistem teh hiš iz ciglov in cementa, vse je treba oštevilčiti in kriti z zavarovalnimi policami. Kako lepo si povedal, da se notranja svoboda nahaja in je nastanjena v vseh teh oblikah hiš, ki so iz ciglov in cementa. Ideja svobode pogosto prizadene naše interese. Čeprav mislimo, da to svobodo imamo, ta svoboda terja od nas odgvoronost. Svoboda je projekt Boga in on jo ohranja pod varnim okriljem molka. Mi ljudje si le podajamo baklo svobode in mislimo, da z njo razpolagamo. Svoboda ni naša zasluga, je danost, svoboda je milost, da odgovorno ravnamo s svojim življenjem in naravo, ki nam je zaupana v upravljanje. Svoboda nam je začasno dana na posodo, a nad njo je stražar v stoplpu, ki preži nanjo kako se obnaša. Jaka, potežkaj jo v dlaneh in videl boš, da ima svboda svojo težo, ki te včasih kar dol potegne. Meni se mi je to zgodilo, ko sem kakšno "ušpičila", ker sem si mislila, da imam svobodo neomejeno v svoji lasti, pa sem si jo preveč privoščila. Lep pozdrav in vse dobro Tatjana

Jaka, še eno zanimivost sem ti hotela povedati. Sam veš, da sem po svoji naravi radovedna in si ne bi odpustila, če bi šla mimo kakšne napisane misli, da se vanjo ne bi poglobila in jo razumela. Ob vsem tem se mi vedno primeri, da vsako misel tudi ocenjujem po njeni sporočilni vrednosti. Veliko je napisanega. Ogromno je povprečnega, malo manj je misli z globjim značajem, veliko pa je tudi takšnih misli, ki prav nič ne povedo. Pri toliko napisanih knjigah, ni to nič čudnega. So dolgi tekoči zapisi nekih besed, ki hočejo blesteti, pa hitro utonejo v temo, ker nimajo lastnosti luči. In veš kje sem našla največ takih misli, ki niso prav nič povedale, temveč so hotele le same zase blesteti ko meteorji na nebu - na neki spletni strani nekega mojstra, ki pa ni slovenske narodnosti, ker Slovence imam še kar za pametne ljudi. Slovenci so največ kmečki zdravi dedci, ki premorejo kar veliko mero tiste kmečke zdrave pameti, da jim človek kar zavida. Jaka saj ti ne jemljem veselja, vendar včasih si napisal tako lepe, čustveno doživete pesmi, ki so imele ustvarjalni pomen. To prepisovanje ti preveč ne pristaja. Ali ne bi objavil rajše tiste pesmi, ki si jo napisal za uro psihologije za tisto čarovnijo. Tista vidiš, bi vžgala. Jaz zelo rada kramljam s tabo in mi ne smeš preveč zameriti, če te kdaj kaj pokaram, saj te tolikokrat pohvalim in povzdignem in sam lahko vidiš, da sva prijatelja. Veš kaj je notranja resnica, da jaz resnično čutim, da si mi prijatelj. To pa niso n. pr. kisle kumarice in čokoladna torta, ki se sprehajajo po srcu. Lep pozdrav in dobro se imej Tatjana

Draga samo moja Tatjana. Danes, še kako dobro vem, da še predno bi vam jaz uspel razložiti, kako je Jezus fantastično pokazal, koliko skupnega ima oz. nima, naša notranja resnica z ustanovami zgrajenimi iz ciglov in cementa, bo ta naša notranja resnica, še vedno, že pred tem, itak obstajala v nas samih. Naša notranja resnica je zavedanje naše božanskosti, je čutenje Jezusovega razprtega in toplega objema v in okoli naših prsi. Spoznajmo našo notranjo resnico, ki je ena sama svoboda, in prisluhnimo kaj nam ta svoboda sporoča. Lep pozdrav Titanic, Stojanu, Miranu, Soncuživljenja, in seveda vam moja Edina Tatjana. Jaka

Dragi Jaka, naša notranja resnica ni ena sama svoboda, temveč je tudi ujetost v vzorce in modele tistih, ki z njo manipulirajo. Kristusovo drevo ostaja nedotaknjeno, saj je moral za nas umreti. Njegova resnica ostaja neka dovršenost. Resnica ni vezana na svoj lastni izmišljeni in zlagani svet absolutne svobode v ujetosti, temveč je resnica sad spoznanja dobrega in zla. Če se "resnici" nič ne dogaja, nima nobenega spoznanja, temveč se ukvarja le z minevanjem časa v neki namišljeni božanskosti svobode, ki je dejansko ujetost, učinkuje kot ustavljeni čas. Nihanje med notranjo razpetostjo posameznika, ki niha med voljo do življenja in voljo do vrnitve v neživo stanje "izklopljene zavesti", in ker se ne spreminja, tudi nesmrtnost ujetosti, pomeni razbremenjenost zavedanja, uničenje zavesti. Zato je treba oboje pretehtati med voljo in predanostjo, med ločevanjem dobrega in zla in okusiti od življenja tisti delež sadu, ki nam ga drevo življenja ponuja. Vse drugo je plen in ujetost, suho listje pod drevesom, ki nima nič skupnega z resnico. Pozorno poslušanje in opazovanje življenja tudi v hramih iz ciglov in cementa, ne more škoditi, kvečjemu koristi, da si izbistrimo um in pogled na življenje. Predvsem pa je najboljša prijateljica dobra knjiga, ki te nauči spoznavati resnico. Želim ti, da postaneš monumentalen izobražen mladenič v svojem impulzu, ko boš segel po tisti knjigi, ki te bo zajela vase kot nekakšen magnet, ki vse privlači, ki je center gravitacije. Meni se je posrečilo, da sem kar nekaj takšnih knjig prebrala, ki so me spomnile, da je treba pregnati kakšno "zaplankano" misel iz sebe in podreti ograde lastne ujetosti in zlaganosti. Lepo pozdrav in fajn se imej Tatjana