Žal, Fredi, me nisi prepričal – niti s svojim poznavanjem Biblije, še manj pa z logiko (na katero se občasno sklicuješ) No, pa poglejmo:
>> Slišali smo ga, kako je rekel, da bo tisti Jezus Nazarečan razdejal
>> ta kraj in spremenil običaje, ki nam jih je izročil Mojzes.
>>Vprašal sem: ›Kdo si, Gospod?‹
>>In rekel mi je: ›Jaz sem Jezus Nazarečan, ki ga ti preganjaš.‹
>> Jaz pa sem odvrnil:
>> ›Gospod, saj dobro vedo, da sem zapiral tiste, ki verujejo vate,
>> in jih dal po shodnicah pretepati.
>> In ko je bila prelita kri tvojega pričevalca Štefana, sem bil tudi jaz zraven.
>> Odobraval sem njihovo početje in varoval oblačila njegovih ubijalcev.‹
>> Torej je slišal za Nazaret in Nazarečana.
1. Navedki, ki jih navajaš, so seveda iz Apostolskih del, ki govorijo o Pavlu. Niso iz Pavlovih pisem. To NISO Pavlove besede! In apostolska dela so nastala nekje med leti 60 in 70, napisal pa jih ni Pavel, marveč verjetno isti avtor, kot je napisal Lukov Evangelij, zaradi lepšega mu recimo Luka. Pavel oziroma njegove lažne in prave epistole pa o kakem Nazaretu ne povedo nič! Pavel, ki očitno ni vedel prav veliko o Jezusu; ni navajal podatke iz Jezusovega življenja, iz Pavlovih pisem ne izvemo nič o brezmadežnem spočetju, pravljičnem rojstvu, Pavel tudi ne omenja Jezusovih čudežev, ki so tako značilni pri kasnejših piscih evangelijev.
2. Vse omembe Nazareta iz apostolskih delih, razen ene same (Apd 10:38), ne govorijo o Nazaretu, marveč o Jezusu Nazarečanu. V apostolskih delih lahko preberemo celo odlomek (Apd 24:5), ko Pavla tožijo pred cesarskim namestnikom Feliksom: »Odkrili smo, da je ta človek kuga, da neti nemire med vsemi Judi po svetu in da je kolovodja ločine Nazarečanov.« Besedilo lahko razumemo tudi tako, da so Judje in zelo verjetno tudi prvi kristjani razumeli besedo Nazarečan popolnoma drugače in jo niso povezovali z zemljepisnim pojmom. Povsem mogoče je, da tudi Jezus Nazarečan ni pomenil, da je Jezus doma iz Nazareta, marveč da je član sekte Nazarečanov. Tudi v Apokrifih spisih so omembe Nazareta bolj redke. Tako imena Nazaret niti enkrat ne zasledimo v knjižnici Nag Hammadi, ki so jo odkrili v Egiptu leta 1945. Zbirka obsega obsežno zbirko zgodnjih krščanskih gnostičnih besedil, med njimi tudi Evangelij po Tomažu, ki naj bi nastajal med letoma 50 in 100. Strokovnjaki menijo, da so besede v Evangeliju po Tomažu starejše in pristnejše kot njihove kanonizirane različice.
3. Dejstvo je, da mnogi angleški in tudi latinski prevodi (sploh pa slovenski) zamegljujejo razlikovanje med besedami Nazarečan, Nazorejec in iz Nazareta. Tudi sama beseda Nazaret se pojavlja zapisna na dva načina in sicer enkrat s tau enkrat s theta) V grških originalih obstajajo različna črkovanja za različne termine in za mesto v Galileji. Da gre v resnici za veliko nekonsistentnost in zmedo, se lahko prepričaš, če narediš analizo pojavnosti oblik v Novi Zavezi (Najprej ni potrebno posebej poudarjati, da se v Stari zavezi mestece Nazaret ne pojavlja!). Podrobno analizo si lahko ogledaš tukaj:
http://www.hypotyposeis.org/weblog/2003/11/nazarene-nazorean-of-nazareth.html
>> …
>> Verjetno so leta 70 Rimljani zrušili tud njihovo shodnico.
>> Legionaru ni bila prioriteta živ žid.
Obstaja samo ena mala težavica…da na mestu, kjer naj bi se nahajal Nazaret, niso našli niti enega samega kamna, ki bi dokazoval obstoj kake take shodnice oziroma sinagoge (zagotovo ne iz 1 stoletja!) ... pravzaprav so našli samo votline, na osnovi katerih bi sklepali kvečjemu to, da so bili Jožef, Marija in Jezus jamski ljudje ali neandertalci ;)
>> Betlehem?
>> Verjetno bo bolj težko izkopat slamico al cigl iz štale,
>> da bi ateist verjel, da se je rodil Emanuel.
No, poglejmo še kako je s tem:
Ob prebiranju različnih evangelijev je človek vedno v dilemi, kje naj išče začetek zgodbe o Jezusu. Pred vsakim rojstvom, tudi pred rojstvom živega boga, se mora zgoditi spočetje. In ko gre za bogove se izkaže, da je spočetje veliko pomembnejše od rojstva. Za bogove velja, da se ne morejo spočeti na človeški način, saj sicer ne bi bili bogovi. Tudi zato se Luka in Matej na vso moč trudita dokazati, da je bila Marija pred spočetjem in po spočetju devica. Matej, kot je pri njem že v navadi, ne more brez prerokb. Deviškost Marije je utemeljil s sledečimi besedami (Mt 1:22-24): »Vse to pa se je zgodilo, da se je izpolnilo, kar je Gospod rekel po preroku: Glej, devica bo spočela in rodila sina in imenovali ga bodo Emanuel, kar v prevodu pomeni Bog z nami.« Ob tem je samo povzel Izaijevo prerokbo, ki pravi (Iz 7:14): »Zato vam bo Gospod sam dal znamenje: Glej, mladenka bo spočela in rodila sina in mu dala ime Emanuel.« Razlika med Matejem in Izaijem je očitna že na prvi pogled. Med devico in mladenko vendarle obstaja razlika. Še zdaleč ni vsaka mladenka devica, vemo pa, da tudi obratno ne velja zmeraj. Grški prevod Svetega pisma, s katerim je razpolagal Matej (Septuaginta), je nastal v 3. stoletju pred našim štetjem. Prevajalci iz hebrejščine v grščino so Izaijevevo mladenko prevedli z grško besedo parthenos, ki pomeni devico. Mladenki se po hebrejsko reče alma, za devico pa obstaja v hebrejščini povsem druga beseda. Če smo dobronamerni, lahko Mateju pripišemo zmoto, ker je prebiral grški prevod Biblije. Če pa smo manj prizanesljivi in natančneje poznamo okoliščine Izaijeve prerokbe, potem lahko Mateja ponovno povsem mirno označimo za goljufa. Tudi če bi Izaija imel v mislih kako devico, to še ne bi pomenilo, da bo ta devica tudi deviško spočela! Prav tako je povsem jasno, da Izaija kralju Ahazemu v svoji prerokbi ni napovedoval novega Mesije, marveč dogodek, ki naj bi se zgodil kmalu, še v času Izaijevega življenja (Iz 7:15-16): »Skuto in med bo jedel, da bo znal zavračati húdo in izbirati dobro. Kajti preden bo znal deček zavračati húdo in izbirati dobro, bo opustošena dežela, ki te je groza dveh njenih kraljev.« Vse to se seveda ne nanaša na Jezusa, marveč na čas, ko so Asirci več kot 700 let pred Kristusom zavzeli Damask in Severni Izrael. Težko bi tudi spregledali dejstvo, da Marija otroka ni poimenoval Emanuel. Iz evangelijskih skopih poročil o Jezusovi mladosti tudi nič ne izvemo o tem, da bi Jezusa v otroških letih Marija in Jožef razvajala s skuto in medom.
S prerokbami so vedno težave, še posebej če jih je preveč in se morajo vse izvršiti v zelo kratkem času in pri enem samem človeku. In ena izmed prerokb pravi, da bo novi mesija prišel iz Betlehema (Mihej 5:1). In kot po pravilu evangelisti tudi v tem primeru prerokbo namenoma razumejo napačno. In seveda je spet avtor Matejevega evangelija tisti, ki se najbolj prizadeva s ponarejanjem (Mat 2:3-6), ko pravi: »Rekli so mu: »V Betlehemu v Judeji, kajti takóle je pisano po preroku: In ti, Betlehem, dežela Judova, nikakor nisi najmanjši med Judovimi voditelji; iz tebe bo namreč prišel vodnik, ki bo pasel moje ljudstvo Izraela.««
Kot prvo, »Betlehem Efráta« iz prerokbe se nanaša na rod oziroma na pleme in ne na kraj, kar je povsem razvidno tudi iz prve Kroniške knjige (1 Krn 2:18,2:50-52 in 4:4). Kot drugo, če si preberemo prerokbo v celoti, bomo videli, da Mihej niti najmanj ne govori o kakem miroljubnem mesiji tipa Jezus, marveč o človeškem bojevniku, ki bo premagal Asirce in ljudi osvobodil Asirskega jarma. Ker niti Jezus, niti kateri drugi judovski mesija, ni nikoli premagal Asircev in jih očitno tudi nikoli ne bo, lahko mirno rečemo, da lažnivec ni bil samo Matej, marveč tudi prerok Mihej. Miheju lahko napačno prerokbo oprostimo, saj ni bil niti prvi niti zadnji nezmotljivi prerok, ki se je uštel v svojih uvidih. Veliko teže pa odpustimo Mateju, ki je povsem zavestno originalni Betlehem Efrata iz prerokbe zamenjal z Betlehemom v Judovi deželi.
Toliko za enkrat...
Pa pridno študiraj, Fredi...
...in pazi, da te spet ne ukani Skušnajvec ;)
