V prilogi Dela Ona sem prebrala zelo zanimiv intervju z budistično nuno in pevko Ani Čojing Dolma.
Ani potuje po svetu , nastopa na koncertih budistične duhovne glasbe, kjer se sama spremlja s tradicionalnima glasbiloma Himalaje bobnom in zvoncem. Koncerte izvaja na različnih koncih sveta, denar, ki ga zasluži na ta način, pa porabi za vzdrževanje šole za budistične nune, ki jo je ustanovila sama v Katmanduju. V tej šoli imajo dekleta brezplačno življenje in šolanje, po končanem šolanju pa odidejo po deželi in izobražujejo ljudi, predvsem ženske, ki imajo za to manj možnosti kot moški. Na vprašanje: »Kaj je za vas največja sreča?« je odgovorila: »Rada bi videla vse ljudi tega sveta srečne, ker pa je to komajda mogoče, je moja želja, da bi imeli vsi moški in ženske enake možnosti za življenje.«
Ena njenih večnih resnic življenja pa glasi : »Cvet, ki gleda z odprtimi očmi na svet, vidi vse naokoli same cvetove, kajti v očeh cveta je vse cvetje, kot je v očeh trna vse trnje. Če gleda človek na svet z radostnimi očmi, vidi vsepovsod samo radost, kot vidi dobro srce samo dobroto, kamor koli se ozre.«
Branje intervjuja priporočam tudi drugim članom, saj boste v njem našli dosti pozitivnih misli, pa tudi dejanj, hkrati pa boste bolje spoznali razmere, v katerih živijo ljudje v Nepalu.
J.Š.
Vir: www.gibanje.org
