>>Dober film si predlagal, ni kaj. Me je skoraj apetit mino, ko sem zraven jedo.
>>Kar sram me je povedat kaj sem mljacko.
Fredi, meni se nekako zdi, da te ni niti najmanj sram. Tudi dvomim, da si izgubil apetit. Če pa slučajno si ga, si niti najmanj ne domišljam, da se ti je spet povrnil in si, odkar si nazadnje gledal film, že večkrat »ponovil svojo najljubšo kulinarično vajo«.
>>Res, najboljše je, da gratamo vsi vegiji, eskime bomo že čez čas prepričali
>>pa puščavnike tudi, da je le solata prava stvar za odrešitev človeštva.
>>Đungleri so tak mačji kašel, jih bomo že odvadli pohanih črvov.
Če bi držalo, da je Ljubi Bog ljubi dal na razpolago ljudem samo zrezke in solato, potem bi ti mogoče dal celo prav. Ampak, ker nekako vendarle predvidevam, da (tudi iz svetega pisma) poznaš še kako drugo hrano neživalskega izvora (npr. najmanj kruh (žita), pa grozdje (vino), smokve in oljke in rožiče (sadje, plodove), o kaki solati pa Biblija govori bore malo, zato ne morem tega razumeti drugače, kot klasičen cinizem ljubitelja krač, zrezkov, ocvirkov in klobas in sploh vseh dobrot z žara.
O Eskimih nima smisla izgubljati besed (vedno so bili beden izgovor za urbane mesoljubce), jedo, kar lahko jedo, v razmerah, kjer živijo nimajo druge možnosti, kot jih imamo mi, tudi njihova življenjska doba je bolj klavrna, odnos do živali, ki jih ubijejo pa je tudi povsem drugačen od tvojega večernega »mljackanja«, pa četudi se pred obedom slučajno ne križajo in ne momljajo očenaša. Tudi »Đunglerji«, tisti redki Mohikanci, ki jim bela rasa še ni povsem uničila življenjski prostor, imajo povsem drugačen odnos do hrane, ki jo zaužijejo, zagotovo pojedo bistveno manj mesa, kot povprečen zahodni »civiliziranec« s krščanskim, muslimanskih ali židovskim pedigrejem. Vsi ti »primitivci« res ne potrebujejo »vegi« propagande, ampak, bodiva poštena – kdo pa kaj pričakuje od te manjšine človeštva, katere ekološki odtis posameznika je vsaj 100 x manjši od ekološkega odtisa tipičnega zahodnjaka. Če je kdo koga s čim posiljeval in kaj zahteval od »đunglerjev«, potem so bili to kvečjemu krščanski lovci na duše s svojim misijonarskim posiljevanjem z ljubim Jezusom, ki ga niti Eskimi, niti đunglerji nikoli niso potrebovali, ne za svoje zveličanje, ne za svojo srečo ali za kaj drugega. Pa so kot po pravilu dobili z Biblijo po glavi, tako da so nazadnje izgubili svojo vero, identiteto in življenjski prostor. Jahve in Alah sta vedno hotela vse zase. Slabo prenašata konkurenco. Oba sta ekspanzionistična in krvoločna bogova. Koran in Biblija pa samo nekakšen izgovor in tudi priročnik za »osvajanje kozmosa« - za prilaščanje in kopičenje.
>> Ampak al ti sploh verjameš, da ljubi Bog obstaja? Tak kot pišeš bi reko, da si anti verni.
>>Saj to je po eni strani res super, le zakaj bi se sekiral še za časa življenja kaj bo s teboj
>>ko umreš.
Če bi verjel v takega Boga, kot verjameš ti, potem bi se gotovo sekiral, kaj bo z menoj po smrti. Ker pa ne verjamem v takega Boga, kot verjameš ti, me je veliko manj strah. Nekako si domišljam, če je tale ljubi Bog ljubi vsaj malo poštenjak, in da bo, če nič drugega, gotovo razumel, da ga jaz ne razumem povsem na ortodoksen način in če je res tako dober, kot pravijo, se ne bi smel znesti nad mano. Da je za zveličanje potrebna milost božja pa tudi ne verjamem prav zelo. Še vedno mislim, da je vrhovni Um ustrojen tako, da stvari usmerja po neki (nam sicer ne vedno povsem doumljivi logiki), za katero pa kljub vsemu velja zakon vzroka in učinka. Po domače rečeno – čudežev ni, in tudi skrivnosti ne. So samo horizonti našega neznanja. Celo milost si moraš zaslužiti oziroma si jo »privzročiti« in se ne generira kar sama od sebe po nekakšnem čudežu.
Pa tudi peklenščka še nisem srečal in nekako ne verjamem vanj (že nekaj časa ne gledam grozljivk in ne poslušam cerkvenih pridig in ne prebiram eksorcističnih esejev, da bi mi kaj takega zlezlo pod kožo)
Če pa je Bog v resnici takšen, kot ga opisuje Biblija oziroma stara zaveza (takšen, ki mu prijetno dišijo žgalne daritve oziroma pečeni kadavri in ki tako kruto kaznuje svoje ljube otročičke), potem pa ti, Fredi, čisto po pravici povem, da veliko raje častim hudiča.
>>Sploh ni pomembno, glavno, da odživiš svoje z čisto vestjo do živali in ekološko
>>čiste zemlje. Boli me patak za potem. Al res? Nimam pojma, mogoče je to
>> prava pot, da se bomo vsi radi meli. Upam vsaj.
Ne vem, zakaj bi bila čista vest do živali in do zemlje v čem tako zelo drugačna od čiste vesti do ljudi. Čista vez do Boga oziroma pred Bogom pa se mi zdi samo še eno strašilo za vzbujanje strahu. Ljubi Bog ljubi, če res ljubi, ne potrebuje niti našega čaščenja, niti naše ponižnosti, niti našega spovedovanja, niti naših daritev (še najmanj žgalnih, zasmojenih ali kuhanih)
>>>Aja, kaj pa injekcje? Baje se je treba enkrat letno vitaminsko šusat z b12 sicer se
>>lahko skrahira.
Baje se pravoverni kristjani enkrat mesečno bičate, sicer vam peklenšček lahko skrahira vašo vero. Baje.
Vidiš, če bi bilo tako, kot ti praviš, bi se že pol Indije šusalo z B12 injekcijami. In sploh bi se že naši predniki šusali z B12, ko še sploh niso vedeli, kaj je to B12, pa so jedli skoraj samo polento in ajdove žgance pa kakšno solato, seveda. In tudi krave, sloni, bivoli, nosorogi, gorile – najmočnejše povsem rastlinojede kopenske živali … ne – pravzaprav vse živali na našem planetu bi se moralo šusati z B12. Sicer pa, Fredi, B12 – najbrž sploh ne obstaja. O čem takem nič ne piše v Bibliji. Če bi bila zadeva res tako pomembna, bi jo gotovo omenjala Biblija. Kje sta dobila B12 Adam in Eva. V raju še ni bilo zrezkov in ocvirkov in klobas in kolutov sira – samo neko sadje, ki je kar samo odpadalo na tla, pa še to povsem brez črvov, le kaj bi počeli črvi v rajskih jabolkih in češnjah.
Sedaj pa še malo bolj resno o B12. Res je Fredi, nekaj vendarle je na tem. Hrana, ki jo uživamo danes je zelo drugačna od rajske hrane. Pohabljena je, devitaminizirana, mineralno opustošena, tudi zaradi strupov, monokultur in industrijske proizvodnje, ki izčrpava zemljo. Ogromno, pravzaprav večina rastlinske hrane se porabi za živalsko krmo. Predvsem pa je vsa hrana, ki jo uživamo, umita, očiščena in že v tem smislu nenaravna. Naša črevesna flora je opustošena, naravna sposobnost reabsorbcije B12 je pri marsikomu načeta. Tudi zaradi dediščine prekomernega jemanja antibiotikov, cepljenja in drugih kemičnih posegov v telo, ki so ga bile deležne naše generacije. In problem B12 seveda ni samo problem posameznih vegancev, marveč imajo nizko raven tudi mnogi mesojedci. Tudi količina seruma v krvi še ne pove veliko o sposobnosti absorpcije in o dejanski izkoriščenosti vitamina. O vsem tem je bilo prelito že morje črnila. Na internetu obstaja množica zapisov o tem, še daleč največ prav na (orto) veganskih straneh, tudi pametnih priporočil, kako se na enostaven način izogneš morebitnemu pomanjkanju tega vitamina, če misliš, da je kaj na tem. Brez kakega šusanja z B12 injekcijami. Nobene, prav nobene potrebe ni, da bi zaradi B12, kot kakšen predator planil na ocvrte krače, zrezke, ocvirke , pršut, gnjat, klobase … nenazadnje je danes že tudi mnoga industrijsko predelana zapakirana rastlinska hrana dovolj obogatena z B12. In vedno B12 lahko tudi oralno suplementiraš, tako kot to počnejo ljudje pri mnogih drugih zadevah, npr. pri kalciju, železu, tudi če se ob tem nažirajo še z mesom, v katerem naj bi vse to špricalo v presežku. Jaz osebno problem B12, oziroma bolje rečeno dvom, rešujem s preprosto suplementacijo, pa še to bolj za vsak slučaj, ne ker bi ob tem občutil kako fizično olajšanje, ker sem pač bolj razumski tip človeka in ne jemljem prehranskega režima kot religijo in ga tudi ne utemeljujem s kakimi Biblijskimi citati . Tako da, ljubi Fredi, nobenega, prav nobenega razloga ni, razen požrešnosti in gurmanskih užitkov in adrenalinske zasvojenosti, da bi se nažiral s kadavri. Obstajajo samo bedni izgovori, temelječi na urbanih mitih, kot je bil tisti o smrti vegetarijanskega otroka in ta o šusanju z B12. Fredi, če bi prebiral še kaj več kot samo Sveto pismo, bi se lahko zlahka podučil o tem. Namesto tistih poglavij o Genezi, mogoče za začetek tole:
http://www.veganoutreach.org/health/b12letter.html
http://www.pamrotella.com/health/b12.html
http://www.vrg.org/nutrition/b12.htm
http://www.living-foods.com/articles/b12article.html
Lahko pa seveda vse to izpustiš in se še naprej poglabljaš v to, kaj je rekel ta ali oni prerok ali mesija, analiziraš posamezne odstavke iz »knjige vseh knjig«, medtem ko se ob tem mastiš z vsem tistim, kar zate (za končnega potrošnika) proizvaja industrija množičnega klanja. To je tvoj prispevek – tvoje naročilo za ubijanje! Za občutek – samo v mali Sloveniji so v letu 2005 zaklali več kot tisoč konj, skoraj 200.000 glav živine (telet, bikcev, telic, volov in krav), 400.000 prašičev, skoraj 10.000 ovac, več kot 40.000 kuncev in skoraj 28.000 milijonov !!!! kosov perutnine. Kakšen je tvoj prispevek si vedno lahko izračunaš, koliko zaklanih živali na leto samo za polnjenje tvojega trebuščka, pa seveda koliko se nabere v enem življenju. Postavi vse to na kup, potem pa razmisli, ali si tvoj Ljubi bog ljubi res želi, da v času enega življenja v svoj želodec pospraviš pol Noetove barke. K vsej tej moriji seveda prištej še vse tisto gorje, ki ga živali prestanejo, preden pristanejo na tvojem krožniku (med transportom in v povsem nenaravnih razmerah industrijskih farm). In vse to samo zato, da se ljubemu Frediju, ki ljubi, ni potrebno enkrat na leto šusati z B12.
No, ja – lahko bi rekli tudi – duh je voljan, a kaj ko je telo slabo … meni pa se zdi, da je pogosto ravno obratno, telo bi še preneslo, a kaj ko je duh gnil. Tudi, če je sveti.