V življenju dve tragediji zgodita se lahko:
prva - kadar želja se ti ne uresniči,
druga - ko se želja izpolni ti pri priči...
Morda življenje brez želja bi znosnejše bilo!?
Ljuba Žerovc
#Misli in zgodbe
Misel tedna

Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Diamant in kapljica rose

Komentarji
7 komentarjev
gabriel s
Če pa se ti želja ne izpolni, si pa frustriran, depresiven, brez volje, nesrečen...., pa še kakšen pridevnik z negativnim predznakom bi se našel.
Tako ti je to z (ne)izpolnjenimi željami.
Morda je res bolje, da živiš brez želja in se enostavno daš presenetiti. Čeprav po drugi strani tudi presenečenja niso vsa prijetna. Kakšno zna biti še prav zelo mučno in skrajno zoprno, ja, in lahko te podere na tla za dlje časa, da si zlepa več ne opomoreš.
Tako ti je to z željami in s presenečenji :) :) :) !
No, mogoče sem res malo preveč pesimistična, kaj čem, saj svet brez želja res ne bi bil več privlačen in zanimiv, a moja največja želja trenutno je, da ne bi več imela nobenih želja.
Hvala za komentar in prijeten večer ti želim
Ljuba
Verjetno iz želje nastaja?
Iz česa se želja poraja?
Morda iz potrebe izhaja?
Odkod pa potreba izvira?
Nagon najbrž pot ji utira?
Ljuba Žerovc
Od kod hrepeniš,
Od kod želja?
Morda iz srca?
Po čem hrepeni srce?
Ljuba ljubi te srce ljubo...
Lep pozdrav
Zakaj sekaš vijolice
in piješ njihov vonj,
odsev leta ptice v potoku,
veter v peclju rože?
Zakaj ne spereš senčno plast prsti,
ko po soncu in plamenu žarkov
njeno drobno čustvo hrepeni?
Trstika liže luni obraz.
Umito velo teloha se pretaka skoznjo.
Dež jo briše po belih stenah.
Tipa zeleni grivi korenine
oddaljen glas, brez potešitve
glasbe tvojih strun.
Komaj rojena rosa v gozdu
skrivnostim senc odpira liste,
hlasta jih in požira hrepenenje
iz ženskih neder, ki utripa kakor sla.
Dirjata blisk in oblak neba
v kožuh samote.
Stapljaš se kot okobaljen grom
v dotik, ki rezgeta v telesu njenem,
ko pod jezdecem ji ječi srce.
Nalivaš ji vroči vosek v uho
in iščeš ob temenu, če še ima oči.
Zaprašil si drevesa ob cesti
in ožgal resje njenih nežnih sanj.
Topotal s kopiti ob robove,
bil glasen kot galop sedmero konj,
ki oglušel je še obcestne kamne.
Kot vihar si imel široke oči,
ona naravo preganjane divjadi.
Bil je ulov stvari, piš ki veje skoznjo.
Visi ji ogrlica okrog vratu
kot nabrane perle, ki ponikajo
svoj blesk v jato utrujenih zvezd noči.
ki razletele so se v krvave sanje,
ker ti si vstopil s škornjem vanje.
Razleze se pustinja. Omedli oko v njej.
Veter veje po listih suhe kože rože.
Od kod hrepeniš,
Od kod želja?
Morda iz srca?
Po čem hrepeni srce?
Ljuba ljubi te srce ljubo...
:) :) :)
Eh moj cenjeni frend Fredi,
te pa itak fse je f redi :)
Si me nasmejal, hvala ti!
Pozdravček
Ljuba
Sem si ogledala tvoje spletne strani, zelo lepo in sistematično imaš urejene, prav rada kdaj pa kdaj pokukam vanje. Verjamem, da imaš z njimi ogromno dela. Jaz sem trenutno bolj lena, moja ustvarjalnost se prebudi le še za kosilo ali večerjo, ha ha ha, ali pa še takrat ne.
Hvala, ker si se oglasila pod mojo mislijo tedna, s pesmijo si me zelo razveselila.
Prijeten večer ti želim še naprej
Ljuba