Misel tedna

...življenje prazno je brez nje, če z njo se zasvojiš. Ko dragi več ne ljubi te, praznini ne ubežiš... Hvala, Žafran, lepo si dopolnil mojo misel! Ljuba

Ljuba, zadnji verz "morda pa tudi ne" je nekoliko dvoumen, da se ga razumeti na več načinov: prvič - se sploh ne zavemo, kdaj nas je doletelo TISTO, kar smo pogrešali, oz. česar v našem življenju ni (bilo); drugič - TISTO nas sploh nikoli ne doleti, vendar pa tega nič ne pogrešamo, ne opazimo "primanjkljaja"; tretjič - TISTO nas sploh nikoli ne doleti, vendar pa to nenehno pogrešamo, čutimo, da nam nekaj manjka; Katera "verzija" je prava? In kaj sploh lahko razumemo pod TISTO? lp Salamander ...

Eh, dragi Salamander, vsakdo si ta zadnji verz lahko razlaga, kakorkoli želi, oziroma ga lahko dojema tako kot to pač občuti v sebi samem. Saj tudi druge tekste (recimo pesmi) vsakdo lahko razume po svoje, s svojega zornega kota, s svojega stališča, pač odvisno od lastnega dojemanja, izkušenj, prepričanj, stopnje osebnostnega (čustvenega, duhovnega) razvoja, izobrazbe... No, če izhajam iz sebe, meni ta misel pomeni, da se marsikdo zaveda, česa mu v življenju manjka, a ko tisto dobi, tega ne zna ceniti, in tisto z lahkoto spet spusti iz rok, kot da je to stvar, ki jo je sprva smatral za zlato, zdaj pa se je zanj spremenila v kepo blata. Ali morda obratno - naleti na kepo blata, ki se mu s pomočjo rožnatih očal spremeni v zlato, pa se tega sploh ne zaveda, ker si pač tako obupno želi neke vrednote, ki jo v življenju pogreša (recimo ljubezni), da potem s pomočjo fantazije to vrednoto nekako ustvari iz nevrednote. Skratka, razlag kolikor hočeš! Lep dan Ljuba