#Misli in zgodbe

Misel tedna

Ljuba1 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

Začetek konca v bistvu je zaton,
konec začetka pa pomeni vzpon.
Obadva trajata lahko le kratek hip,

lahko pa v nedogled se čuti njun utrip.

Ljuba Žerovc


Skupnost Pozitivk

Komentarji

8

ljudmil
Ljuba, moje iskreno saučešće.Odlazak drage osobe je uvjek bolan.Ništa se ne gubi.Duša se vraća u duhovni okean, a tijelo zemlji.Jing i jang u kolu stvaranja.To što vas dvije osjećate je naša Duhovna energija koja se javljau obliku drage osobe. Štiti nas naš unutrašnji Duhovni plamen. Čovjrk je dijete simbola.Svako dobije po svojoj zasluzi.Nema prevare, protekcije, korupcije. Dobra dijela nas štite, loša dijela čekaju trenutak kada nismo pri punoj sevjesti i brzo smo na tlu. Uzrok i poslijedica.Neznam dali vam je poznato učenje vodene kapljice.Ukratko, mala vodena kapljica u velikom okeanu se igrala sa hiljadama svojih braće i sestara. Jurila je u obliku malih talasa po lagunama , igrala se sa delfinima i malim morskim nimfama, provodeći srećno svaki trenutak.tada joj reče veliki okean:Mala kaplice moraš da ideš na zemju.Tamo te čekaju žedni ljudi, biljke i životinje.Mala kapljica se ražalosti.Tada joj reče veliki okean:Mala kapljice zašto si žalosna?Vrijeme će brzo proći i ti ćeš se pnovo vratiti u moje naručje.Tako je i sa ljudskom dušom.Srdačan pozdrav,Ljudmil
Tatjana
Pozdravljena Ljuba, s svojo mislijo tedna si odprla temo, s katero si postavila bralce pred tabu, o katerem težko govorijo. Menim, da prav zaradi tega, še ni bilo nobenega komentarja. Le kdo bi rad govoril o temu, da se bo nekoč približal čas njegovega zatona, čas njegove smrti. Ljudje smrt pojmujejo kot izničenje življenja, kot njegov konec in ne kot dopolnitev in vrhunec življenja. Problem je v tem, da človek ki ne zna živeti, tudi ne bo znal umreti. Tako kot smo od rojstva naprej odprti življenju, smo odprti tudi smrti. Ko gremo skozi vzpon življenja navzgor, gremo smrti naproti. To pot bi lahko primerjali z izstrelitvijo rakete, ki švigne skoz atmosfero, ena ima dolgo pot, druga kratko, ena visoki, druga nizki lok. Vsaka prehodi svojo pot, eni manjka v dolžini, drugi v jakosti svetlobe. Tako je tudi človeško življenje. So ljudje, ki imajo kratko življenje in živijo ustvarjalno bogato, drugi pa dolgo življenje in živijo ustvarjalno revno življenje in jim dolgo življenje ni kaj prida koristilo. Zaton je dopolnitev življenja. S smrtjo, ki jo lahko poimenujemo tudi zaton, človek doseže zrelost in polnost svojega življenja in ga sklene s svojim viškom. Smrt nastopi kot zorenje življenja. To je vrhunec, s katerega ni več sestopa nazaj navzdol. Je izpolnitev smisla, dosežek cilja, h kateremu se stekajo vsi curki v zmeraj širšo reko, dokler se ne izlije v neizmerno morje. Človek se kot zrel sad sam odtrže od drevesa in pade v brezčasje, v neskočnost. Kaj je vzpon? Lahko bi odgovorili zelo banalno, da tedaj, ko človek doseže kariero v službi, ko si sezida hišo in kupi dober avtomobil, ko je še mlad in ne prestar, da se lahko povzpne na Triglav, da brca žogo in teka po igrišču, ko ima lepo ženo in otroke, ki mu jih drugi zavidajo in še bi lahko naštevali atribute vzpona. Vendar našteto ne predstavlja samo zase pravega vzpona, temveč je sestavni del prehojene poti človeka od rojstva do smrti. Človek z vzponom v materialnem pogledu pridobivanja se samo slepi in spreneveda pred smrtjo. Nihče noče priznati smrti in konca življenja. Smisel življenja se odpre na začetku, ko se človek rodi in celotno življenje ni nič drugega kot zorenje in propadanje, hoja smrti naproti. Bisto življenja je torej zorenje, njegovo dopolnilo, vzpenjanje k višku z uresničevanjem ciljev in želja skoz bliskovito pot, ki je pot ustvarjanja. Skoraj vsakega človeka ob tegobah smrtne ure dviga religiozno upanje onstran propada smrti, ki pomeni hrepenenje po večnem življenju. Človek je zato zmožen presegati sebe s svojo prostorsko in časovno omejenostjo, s tem da je usmerjen v neskočnost in je bitje upanja. S tem človek želi, da bi ušel ujetosti v sedanjosti in njeni minljivosti. Človek se vedno poslovi od življenja s svojo zadnjo besedo, ki ostane v njegovih prsih nerazkrita, kajti z njo odigra svojo zadnjo partijo upanja. Človek skuša transcendirati smrt. Bistov življenja je: "Ustvarjam, torej sem." Tatjana
Ljuba
Odgovor na komentar: Tatjana
Da, Tatjana - tudi tako bi si lahko razlagala tole modro misel tedna! Čudno - ravno danes smo pokopali mojo svakinjo, ki je že dolgo bolehala zaradi srčne okvare ( zaklopke) in ravno danes bi morala iti na operacijo. Njen začetek konca se je torej pričel že pred leti in je trajal vse do tik pred novim letom. Veš, kaj se mi je zgodilo, preden sem šla na pogreb? Včeraj sem si v Tušu kupila nekaj parov hlačnih nogavic - vse so bile barve "sahara". Doma sem jih spravila v predal z nogavicami, danes zjutraj pa sem obula ene od njih in videla, da je barva drugačna, temnejša, da ni "sahara". Pogledala sem na embalažo in videla, da se barva nogavic imenuje "paola". Moji svakinji pa je bilo ime Pavla. Kar zmrazilo me je. Kako bi mi ti to razložila? Ali se kaj spoznaš na razlago tovrstnih dogodkov (sinhronosti)? Sicer pa sem s koncem začetka in z začetkom konca "ciljala" na razne vidike življenja - n.pr. na učenje, ljubezen, materinstvo, prijateljstvo, bolezen... Vsako od teh danosti si predstavljam kot bolj ali manj pravilno krivuljo, ki se pač nekje začne in nato nadaljuje ( konec začetka), nato se vzpenja, in ko doseže limit, se prične spuščati, dokler ne doseže začetka konca, čemur sledi konec. Oba lahko trajata v nedogled, recimo kadar nekdo neko aktivnost kar naprej pričenja, oziroma se jo dolgo obotavlja končati. Lahko pa se nanaša ta misel tudi na življenje in smrt, kot si si pravilno razlagala. Hvala Tatjana za tvojo pozornost in za tako bogat prispevek, ki je tudi meni še bolj razširil obzorje mojega dojemanja sveta. Od vsakogar lahko se česa naučimo, če le zviška nanj domišljavo ne strmimo. Zavedam se, da vsakdo med nami nekaj ve - če svoje znanje združimo, pa vsi vemo vse! Imej se lepo Tatjana Ljuba Žerovc
Tatjana
Odgovor na komentar: Ljuba
Ljuba, moje iskreno sožalje. Kako jaz razumem, da so bile med tvojimi hlačnimi nogavicami shara barve tudi temnejše hlačne nogavice z imenom tvoje pokojne svakinje. Svet nam danes ni več gola materija in njeno stanje. Sedanjost je dogajanje, je kozmološka stvarnost, v kateri najdejo svoj obstoj tudi misli, ki s smrtjo človeka ne gredo v ozadje in z njim umrejo. Misli še naprej živijo svoje samostojno življenje in dosežejo tistega, ki so mu namenjene. Misli se zlijejo tako rekoč v enoto in se razblinijo ko dohitijo tistega, ki so mu namenjene. Svakinja je ob zadnji uri življenja močno mislila nate in ta misel ji je tudi olajšala odhajanje. Njene misli so intuitivno vplivale nate in te prevzele ter močno povezale s spominom na svakinjo, da si podzavestno segla po hlačnih nogavicah žalne temnejše barve pod znamko imena tvoje svakinje. Človek lahko vidi hkrati stvar in kakšen njen poseben vidik, ista stvar ima hkrati za človeka glas, pomen, barvo in vizuelno sliko, n. pr. aktivnost, ki je hkrati pasivnost ali obratno, smrt, ki je hkrati življenje na poseben način, da ostane tisti, na katerega smo bili navezani trajno v nas. Te človekove posebnosti so pridržane samo dotičnemu človeku, so jedro njegovih zaznav in njegove subjektivnosti ter močne intuitivne povezanosti. To je dvig v območje nad gole naravne danosti. Takšen pojav intuicije umirajočega in prenos misli na živečega izhaja iz potrebe po kompenzaciji čustev, ki jih je ta oseba gojila do druge osebe. Pred kratkim je umrla moja sodelavka iz službe in jaz sem občutila, kako se je prišla posloviti k meni. Usedla se je na posteljo in čutila sem njeno telo, njeno prisotnost pri sebi. Vedela sem, da je to ona. Človek ustvarja s simbolično dejavnostjo "tretji vmesni svet", kar pomeni, da je med svojim notranjim svetom in svetom zunaj njega, še en svet. In tudi odhajajoči so zapustili zunaj telesa še en svet, ki se dotakne tistih, ki jim je bil namenjen. V tem svetu so angeli, ki niso iz materialne snovi. So duhovna bitja, ki nas vodijo po duhovnih poteh, skoz nadčutno dogajanje, ki ima svojo karmo. Najbolj učeni Rombinzoni duha 21. stoletja teh vprašanj ne znajo rešiti. Daj duši svakinje vedeti, da si razumela in sprejela njeno sporočilo in ji prižgi v cerkvi svečko in ji zaželi miren počitek. Pred smrtjo moje matere sem jaz ob njej duševno močno trpela, ker ji nisem mogla pomagati ob njenem trpljenju. Sedaj ko sanjam o njej, mi mati noče povedati kje se nahaja. Jaz jo kar naprej sprašujem kako ji je, zakaj se mi nič ne javi, da ne vem njenega naslova, kod je hodila toliko časa. In mati vselej molči, mi ne dogovori, ker me noče prizadeti, da bi mi povedala, da je umrla. Človek ima v svoji podzavesti nek obrambni mehanizem, ki ga brani pred žalostjo in podzavest človeku marsikaj zamolči. Človek sprejema in pogosto tudi sam izoblikuje tiste informacije, kakršne si v resnici na dnu duše želi in izražajo nas odnos do stvari. Lep pozdrav in veliko duševnega miru ti želi Tatjana
Ljuba
Odgovor na komentar: Tatjana
Joj Tatjana, hvala ti za to razlago - nisi me mogla bolj pomiriti! Veš, na pogrebu pa se mi je zgodilo še nekaj čudnega. Ko sem stala tam ob grobu in mislila na Pavlo, sem na desni strani obraza začutila topel, mehek, prijeten piš - kot bi me nekdo pobožal s mehkim puhom. To se je kar nekajkrat ponovilo. Ozrla sem se okrog, da bi videla, če se morda premika kakšna veja na drevju, kajti ko smo hodili v sprevodu proti grobu, je bil zrak čisto negiben, miren in hladen. Pa se ni nič premikalo - nobenega vetra ni bilo. Tudi, ko smo se že razhajali, je bil zrak še naprej miren in negiben. Kaj je bilo to, Tatjana?
Tatjana
Odgovor na komentar: Ljuba
Draga Ljuba, to je bila čista ljubezen, očiščena v ognju umiranja. Skušala ti bom razložiti s sevalno hipotezo, po kateri naj bi to ljubezen prenašali elektromagnetični volovi ali posebna psihična energija, ki se je sproščala. Gre za duševno polne osebe in pojav, ki ga ni mogoče povsem znanstveno obrazložiti. Človek lahko komunicira nad mislijo, časom, snovjo, energijo in prostorm. Gre za skrajno stopnjo duhovnega osveščanja, gre za psihometrijo in zmožnost zaznavanja navzočnosti nekega čutenja in povezanosti z usodo osebe, s katero smo ji bili osebno zelo blizu. Gre za prejšnji svet, s katerim so posebno občutljive osebe ostale povezane. Nekateri fiziki se ukvarjajo s pojavom sevalnosti gmote in navajajo, da gre za posebno sevanje. Razlaga teh pojavov pa je znanosti še vedno težko dostopna, zato znanstveniki gledajo na to s pridržkom. Meni se je dogodilo, da sem se sredi noči zbudila in se mi je prikazala dedova podoba in pokojni ded me je opozoril na nevarnost. Bil je kot bi bil živ. Nato sem vsa prestrašena zbudila moža in mu povedala kaj sem videla in da me je ded opozoril, da mi preti nevarnost. Rekel mi je, naj se pomirim in zaspim, da sem samo sanjala. Nato sem naslednji dan na dogodek pozabila. Sedla sem na kolo in znašla sem se na močnem ovinku med dvema tovornjakoma in med njimma je bilo tesnega prostora le za kolo in mene. Tedaj sem zavrla in ustavila kolo ter obtičala kot okamnela na mestu. Tovornjaka sta peljala po svoji poti, ne da bi me potegnila pod kolesje. Za las sem ostala nepoškodovana in živa. Kako naj si to razlagam? Po vsej verjetnosti gre za pozitivno sevanje dedove skrbi zame in ozračje te enegije, ki me spremlja. Dedovo življenje je časovno oddaljeno, prostorno in časovno pa je bil dogodek mrtvemu človeku nedostopen. Pa vendar? Obstajajo skrivnosti, ki jih ne razumemo. Arhetipične razlage govorijo, da megnetizem in sevalne energije prešinjajo svet. Področje spada v futorologijo duhovnega sveta. Nekateri se sklicujejo na vzhodne modrosti hinduizma, kjer nastopa bog Šiva kot brama (creator), kot višnu (operator) in kot šankar (destroyer). To je po jogijsko različica atomskega sestava (jedro, elektron, proton). Sistem so razvijali tudi na Univerzi v Leningradu. Še naprej lep dan Tatjana
Ljuba
Odgovor na komentar: Tatjana
H V A L A Tatjana, najlepša in najglobja H V A L A ! ! !
dahvor
Odgovor na komentar: Tatjana
oprosti...toda se mi zdi, da je Šiva-Šankar je Kreator...Šiva je Učitel- Brama...Om namah Šiva-dži... ...o začetku in koncu ne vemo, vemo o tistem v mes...dosti...zato pa Jogiji Jogo delajo...in vse kar rečejo je samo odvistno o njihovih govornih sposobnosti...treba molčeče poslušat-gledat...ti kažejo... Pomembno se mi ne zdi v Duhu pozitivnega !!!
Prejšnji članek na to temo

Učitelji modrosti 34