#Misli in zgodbe

Misel tedna

Mako1 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

Res je veliko lepše,
da vemo o vsem nekaj
kot pa da bi vedeli vse le o eni stvari;
ta univerzalnost je najlepša.

(Blaise Pascal, 1623-1662)


Skupnost Pozitivk

Komentarji

9

Mirjan Mesiček
Ne gre se da moramo izkoreniniti samo sebičnosti, ampak vse kar bi povzročilo da bi bili neosveščeni, in da bi zaradi (tu je opisan vzrok za nastanek ega), posledic, ki pridejo iz tega, strahu ali česarkoli zaradi tega, naredili napačna dejanja.
Človek
Naj nas ne zavedejo zanke uma. Srcu ni treba nikoli polagati računov. Vse je jasno.
Mirjan Mesiček
Odgovor na komentar: Človek
Nisem za nabiranje znanja, ki lahko nekega dne postane celo moteče za pravo ravnanje iz srca, res je da glede tega je boljše če ne vemo, kajti bolje je ne vedeti, kot narobe vedeti. Vendar dokler smo neosveščeni in ne vemo smo dovzetni za prav in narobe. Kakor nas um ob neosveščenosti lahko ujame v mnogo zank, tako lahko postane tudi naš pomočnik pri osvobajajoči poti. Zakaj toliko očitkov ravno glede uma, zato ker um pri neosveščenem človeku ni to kar bi moral biti, je kot vražji konj, ki nas potegne čim pustimo vajeti, tja kamor sploh ni rešujoče in je škodljivo. Seveda je drugače, če naš um ni vražji konj takrat ima voznik manj dela, saj se konj rad drži resnično zdrave poti in jo pozna.. Zmeraj za resnično življenje je potrebno zdravo sodelovanje srca in glave. Gre se za dvoje 1)Lahko zapostavimo srce, in se v njem nabere marsikaj nečistega, razumsko pa si želimo prav živeti, kajti je seveda tudi boljše. V tem primeru je glava prepolna dobrih namenov in ljubezen v srcu zapostavljena. Iz tega nastane kultura osebnosti, ki poskuša nesveto srce poduhoviti kar seveda ne gre. 2)V drugem je srce karseda čisto in polno ljubezni, in glava prazna ali polna vsega slabega, kar je še slabše, ter pravo znanje zapostavljeno. To je mistična pot, ki sicer čuti prav ne ve pa kam iti, če ga um narobe vodi, se največkrat razbije ob skalah ovir. Prvo pripelje k negativni ravnodušnosti in zvijačnosti, drugo k usodnim napakam. Torej je oboje usodno. Neosveščeno srce in um tudi če imata čistost, kajti neosveščeno bitje je lahkomiselno, in zaradi tega lahko kajkmalu zabrede, kajti bitje pomisli, da je napredovalo, da se dobro spozna in da se lahko kosa z vsem. Prisrčen pozdrav!
Mirjan Mesiček
Zame ta misel razodeva, da je dobro imeti širok pogled, ne pa enostransko ozek. Vendar tudi v tem preži past, ki jo je vredno omeniti. Lahko se ukvarjamo z mnogimi stvarmi vendar z ničemer tako kot naj bi se, in je treba, torej lahko se ukvarjamo z vsem in svačim, ne da bi karkoli opravili ter prepolnimo srce s tem in onim. To pa ni ravno blagodejno, za neko prav usmerjeno življenje, k kateremu je vsako bitje poklicano, torej lahko se nam zgodi da smo vsestranski, in zaradi te zmede v srcu ne znamo živeti. Gre se predvsem za to, kar človek naj ne bi puščal neopravljeno, kaj je narobe, in kaj kasneje namesto njega ne more opraviti nihče drugi. Tako življenje, bi nam sicer zapolnilo dneve, nam vzelo čas, nas osrečevalo, vendar srčno neosveščeno življenje, nas tudi odpelje od prave življenjske poklicanosti, kar se nam kasneje tudi razodene, ni pa več časa, da bi glede tega kaj spremenili, ali opravili za kaj smo bili kot minljivo bitje poklicani. Saj tudi, če bi se oklepali neminljivosti narobe, je nikoli ne bi našli, kajti človek je tudi po minljivosti poklican opraviti vse prav. Prisrčen pozdrav!
Desiree
Odgovor na komentar: Mirjan Mesiček
Oh, Mako, ne sekiraj se preveč zaradi napake, res je takoj opazna, me pa čudi, da je ni popravil že urednik, Slabost tega pisanja tukaj je namreč ta, da ne moreš pozneje, ko že oddaš besedilo, še kaj urediti ali popraviti. Morda bo tudi to kdaj. Kar se Pascalove misli tiče, se pa strinjam z Mirjanom in jo tudi jaz razumem tako, da je boljša in lepša široka razgledanost kot pa tisto ozko znanje, ki ga ima nekdo, ki mu potem po domače rečemo "fahidiot". Pascal sam je bil tudi vsestranski, matematik, filozof, pisec in morda še kaj, zato je tako razmišljanje zanj razumljivo. Se pa strinjam, da je lahko tudi v taki misli past, a mislim, da se to naj ne bi nanašalo na lažne vsevede in vseznalce, kakršne imamo posebno v modernem času tudi pri nas. Lep pozdrav, Desiree
budabreztruda
Odgovor na komentar: Desiree
" .... ta univerzalnost je najlepša" =================== ja res, je najlepša, NI PA KORISTNA. za družbo je celo škodljiva. sem eden od tistih, ki trdijo, da je Slovenija v dreku ravno zaradi šolskega sistema- pred in po osamosvojitvi. .
Mirjan Mesiček
Odgovor na komentar: budabreztruda
Torej je važno iz česa je naša razgledanost, kako je uporabljena, in kaj iz tega nastane.
Človek
Odgovor na komentar: budabreztruda
Tudi če nekaterih stvari ne vemo, smo lahko vseeno uravnovešeni.
Mako
Opravičujem se za napako pri letnicah avtorja misli. Pravilno je: (Blaise Pascal, 1623-1662)
Prejšnji članek na to temo

Dvakrat objavljeno