>> … je nesporno dilema današnjega časa, ki ga zaznamuje
>> predvsem materialistični pogled na svet in, ki v tem
>> smislu tudi razlaga vsa dogajanja na njem in v celotnem Stvarstvu.
Težko bi rekel, da današnji čas zaznamuje materialistični pogled na svet. Velikanska večina ljudi verjame v dualistični koncept, ki vključuje obstoj tako imenovane duše ali v boga. V bistvu današnji svet še zmeraj obvladuje praznoverje, vraževerje in druge oblike verovanj v nadnaravne sile.
>> Pravzaprav smo vsi, ki smo šli skozi ta naš sistem izobraževanja,
>> bili deležni poduka, razlag in odgovorov na vsa bivanjska vprašanja
>> v takšni obliki, da je treba verjeti samo temu, kar se da znanstveno
>> dokazati, kajti vse ostalo je samo neke vrste utopija, ki samo poneumlja ljudi.
Sistem šolskega izobraževanja ne ponuja odgovore na tako imenovana »bivanjska vprašanja«, kvečjemu podaja oziroma predstavlja različne filozofije, religije in ljudi seznanja, na kakšen način so se ljudje skozi zgodovino seznanjali in se še danes lotevajo tovrstnih vprašanj. Vedno je seveda mogoče diskusija o tem, ali je takšnih vsebin preveč ali premalo.
Darwinova evolucijska teorija (kar ni isto kot materialistični pogled na svet) je seveda znanstvena teorija in je dejstvo, predvsem pa to ni nekaj, kar bi dajalo odgovore na bivanjska vprašanja. Tako kot jih ne daje niti zgodovina, fizika, kemija, matematika, astronomija. In prav je tako.
http://www.youtube.com/watch?v=BCpT88Jw-f4
>> Predvsem se je ta opredelitev na to, kar še najbolj 'poneumlja ljudi',
>> nanašala na verovanje v Boga in njegov obstoj.
Sistem šolskega izobraževanja (tudi tisti stari - socialistični) ni nikoli načenjal vprašanja o obstoju boga. V nobenem kurikulumu ni bilo nikoli zapisano, da bog obstaja ali da ne obstaja. (Razen v teoloških –veroučnih kurikulumih, kjer pa v resnici otrokom perejo možgane in jih poneumljajo kar na zalogo) Sploh pa je vprašanje o obstoju boga vprašanje, s katerim se znanost ne ukvarja. Vsaj resna znanost ne. S tem se ukvarja kvečjemu teoligija, ki ne zbira dokazov in jih tudi ne preverja, marveč si jih kvečjemu izmišlja in potvarja. Za obstoj boga namreč bstaja približno toliko dokazov, kot za njegov neobstoj – to je nobeden. Ni pa potrebno biti prav zelo razgledan, da vidiš, da religija poneumlja ljudi. Kar seveda ne pomeni, da so bolj neumni ljudje zaradi svoje neumnosti, kaj manj srečni in uspešni. Nagnjenost k religioznosti je ena izmed evolucijskih adaptacij naših možganov.
>> Tiste pa, ki so vanj kljub vsemu verovali, pa so zaznamovali ali hoteli
>> zaznamovati kot nekako – blago rečeno – primitivne in nerazumne,
>> da o tem, kako so jim še ne tako dolgo nazaj, onemogočali dostop do
>> odgovornejših služb, sploh ne govorimo. Zato ni čudno, če so iz
>> takšnega izobraževalnega sistema prihajali in še prihajajo ljudje,
>> ki so sicer lahko zelo izobraženi, zelo pametni, z veliko znanja,
>> pa vendar je njihovo znanje in vedenje nekako okrnjeno.
Ja, manjka samo še izjava, da so za vse krivi komunisti in bivši partijski režim. Idiote in fahidiote v resnici proizvaja vsak sistem oziroma vsaka civilizacija, ki temelji na delitvi dela – in take so bolj ali manj vse. Obstajajo pa tudi sistemi in države, kjer morajo ljudje hliniti, da so verni, sicer jih družba izloči in potisni na obrobje. Take so povečini vse islamske države in tudi mnoge krščanske - v katolibanskih ZDA ni veliko drugače. Preprosta analiza bi pokazala, da so ateisti v svetu neprimerno bolj diskriminirani, kot pa teisti. Je pa civilizacija (vsaj zahodna) že napredovala do te mere, da jih ne pobijajo in sežigajo več.
Kljub temu, da so ZDA "krščanska nacija" pa obstaja preprosto dejstvo, da 93 % vseh ameriških znanstvenih akademikov NE verjame v boga! In podobno velja tudi v večini ostalih zahodnih držav. Bolj kot so ljudje izobraženi, manj so verni in religiozni.
http://www.youtube.com/watch?v=T27kB4BjbEg
>> Lahko gre v globino, lahko gre tudi v vrtoglavo višino,
>> ne gre pa v širino in to - duhovno.
Kaj sploh pomeni duhovno? Je to vera v pravljice oziroma v pravljična bitja? Je religioznost duhovnost? Veliko ljudi verjame, da je duhovnost nekaj, kar poboljšuje ljudi, jih dela bolj etične, odgovorne, itd. Ali res? Dokazi - obstajajo za to kakšni dokazi, kakšen študije nemara?
>> Kajti, če te ljudi v pogovoru npr. povprašaš, kako si predstavljajo to, da vse
>> v Stvarstvu tako neverjetno natančno deluje – vse od precizne dinamike
>> galaksij, pa do nastanka našega planeta, vključno z evolucijskim sistemom
>> razvoja vseh življenjskih oblik, pa vse do človeka na njem, ti odgovorijo,
>> da je pač vse zgolj in samo rezultat delovanja raznoraznih fizično-kemijskih
>> reakcij ter naključij (?!) in, da je ustvarjalec vsega preprosto – NARAVA.
Kup neumnosti! Že sama beseda Stvarstvo je neumnost. Neumnost z veliko začetnico. Je tako imenovani Bog del stvarstva? Kdo je ustvaril boga? Neumnost je tudi govoriti o precizni dinamiki galaksij. Naravni zakoni so seveda res precizni - to preprosto pomeni, da so univerzalni in da brezpogojno veljajo. (Če jih ne dojamejo ali še ne poznamo v vseh podrobnostih, še ne pomeni, da niso precizni.) Če je kaj neprecizno v vsem tem, je kvečjemu ideja boga, ki posega v to »preciznost« na primer s svojimi »nepreciznimi« čudeži. Me pa zanima, kako si avtor članka zamišlja »neprecizno delovanje galaksij«.
Zanimivo pa je, da avtor članka, nehote priznava evolucijo razvoja življenjskih oblik. Seveda ne more, da ne bi manipuliral z besedo naključje. Evolucija oziroma razvoj vrst s pomočjo naravnega zbora ni samo naključen proces! Naravni izbor je mehanizem, ki ni naključen!
>> Potem jih povprašaš – ali ima torej narava intelekt, razum, modrost?
Ne. Narava nima niti intelekta, niti razuma, niti modrosti? Nima cilja in namena? Obstajajo samo naravni zakoni. In vse kar je, je posledica nujnosti, ki jo določajo ti zakoni.
>> Kajti brez tega je nemogoče nekaj ustvariti in še bolj neverjetno
>> v to ustvarjeno tudi 'vgraditi' zakone, po katerih bo to ustvarjeno
>> skozi večnost tudi delovalo. Ob takšnih in podobnih vprašanjih
>> se navadno modrost vprašanih materialistov tudi konča.
Zakoni preprosto so. Nihče ne »vgrajuje« zakonov. Vgrajevanje zakonov v bistvu imponira antropomorfno razlago sveta, ki nazadnje pripelje do bogov ali do enega samega boga po človeški podobi. In kdo je bogu vgradil zakone, po katerih deluje?! S kakšno modrostjo lahko na to vprašanje odgovorijo verniki v boga? Odgovorijo lahko le, da bogu ni nihče vgradil ničesar. Zakaj ne bi potem mogli istega trditi za naravo oziroma ta tako imenovano »stvarstvo«. Če je bog od zmeraj, zakaj ne bi to moglo veljati za vesolje ali za vesolje vesolj??!!! Koncept boga je odvečen, ker ne pojasni ničesar, ampak v enačbo vpelje samo še eno neznanko več. Ker postavi samo še eno uganko več. Occamova britev boga odreže kot gnilo hruško!
>> Lahko bi jih sicer tudi vprašali, ali mislijo, da
>> mora biti pred vsem, kar je ustvarjeno, najprej ideja o
>> ustvarjenem 'v glavi' ali razumu ustvarjalca, in verjetno
>> bi odgovorili z 'da', kajti tega pač ni mogoče zanikati
>> ampak s tem bi že priznali, da je bil in obstajal pred vsem,
>> kar je ustvarjeno, kar biva in kar je – nek ABSOLUTNI RAZUM.
Logika za ubit vola! Podobne nesmiselne dokaze za obstoj boga so ovrgli že zelo znani filozofi, med njimi Emmanuel Kant (čeprav je verjel v obstoj večne duše) - torej, dokaz ki temelji na predpostavki, da bog mora biti, ker imamo predstavo o »popolnem bitju«
ter da bog mora biti ker vsaka stvar mora imeti vsaj vzrok, so bili filozofsko večkrat ovrženi, saj niti razum in niti izkušnja nimata nikakršne zanesljive podlage za trditev, da bog obstaja.
>> Enako, kakor je bil tudi računalnik najprej v glavi in razumu 'genijalca',
>> šele nato je postal izvedba. In ravno ob omembi računalnika, sem pomislila,
>> da se ponuja izvrstna primerjava odnosa na relaciji ČLOVEK –
>> BOG oz. STVARNIK, ki kaže na nezaslišano domišljavost in
>> NADUTOST človeka, kot ustvarjenega bitja, ki je 'na las
>> podoben' tistemu računalniku, ki je rekel:…
Nezaslišana je kvečjemu nadutost človeka, ki verjame brez vsakih dokazov in se zanaša na neke svete pravljice ali na svoje »notranje sanjske blodnje« ali se poklepa svojih "pobožnih želja"! Nezaslišana je nadutost in domišljavost človeka, ki si domišlja, da je on nekaj posebnega v »stvarstvu«, da mu je »stvarnik« podelil neko prav posebno milost in pravico.
>> Ali se vam zdi to kaj znano?
>> Enako je možna primerjava z računalnikom, Bogom in celotnim kozmosom.
>> Z nekaj domišljije bi lahko tudi rekli, da je celoten kozmos
>> super-genialen računalnik, skrajno veličasten in domišljen,
>> tisto pa, kar na splošno imenujemo NARAVNI ZAKONI,
>> pa so 'samo' PROGRAMI, v katerih je vse natančno
>> zabeleženo in programirano od tega nedoumljivo modrega
>> ABSOLUTNEGA RAZUMA, ki ga imenujemo – Bog,
Beseda absolutni razum je floskula, ki ne pove in ne pojasni ničesar. Lahko bi jo zamenjali z besedo absolutna ljubezen, absolutna neumnost, absolutni kaos, absolutna nedoumljivost, absolutna skrivnost, absolutno počelo, absolutni vir. Če pa že obstaja kaj takega, kot je absoluten razum (ki si je ustvaril in si zamisli, vse kar je), potem mu lahko očitamo kar veliko število velikih napak v njegovem »programu«. Mogoče je njegov »izdelek« res veličasten in nas upravičeno navdaja s čudenjem in ponižnostjo, mogoče je celo domišljen. Ampak - če velja slednje (da je domišljen), potem si ga je domislil skrajno kriminalen in sadističen um, ki uživa v tem, da proizvaja trpljenje, umiranje, grozo, bolečino… So kolera, gobavost, rak, alzhaimerjeva bolezen, kuga, paraziti, bakterije, otroci, ki se rodijo kot spački, pohabljenčki, itd. tudi del veličastnega in domišljenega (božjega) načrta? Si je stvarnik zamislil potrese, kakršen je ta na Haitiju? Je tudi to del domišljenega božjega načrta? Če slučajno je, potem se je smiselno vprašati, ali ni nemara bog neskončno pokvarjen oziroma zloben? In če je res tak, potem je misel, da ga ni, resnično pomirjujoča!
>> po katerem vse v stvarstvu čudovito in nezmotljivo deluje
>> skozi stoletja in tisočletja in še in še, pri čemer se noben
>> planet ne zmoti, v kateri smeri se mora vrteti in vse celice
>> v našem telesu točno vedo, kolikokrat se morajo deliti, da bo
>> naša desna roka natančno enako dolga kakor leva in še milijon
>> drugih čudovitih stvari, ki se iz trenutka v trenutek dogajajo v
>> nas in okoli nas, ki pa jih lahko vidijo samo tisti, ki znajo
>> gledati 's srcem in duhovnimi očmi' in samo tisti
>> znajo biti tudi hvaležni zanje.
No ja, vse pa le ni tako popolno. Samo primer – včasih se tudi celice »zmotijo« in se nehajo deliti, tako kot »si je zamislil stvarnik.« Tipičen primer je podivjana rast rakavih celic. So tumorji primer čudovitega in nezmotljivega delovanja? So otroci, ki se rodijo kot asimetrični spački, primer čudovitega in nezmotljivega delovanja?
Pravzaprav so prav napake v sistemu tiste (genetske »okvare« pri replikaciji DNK) tiste, ki poganjajo evolucijo! Ljudje smo to, kar smo, ne zaradi nezmotljivega božjega načrta, marveč ravno nasprotno – zaradi naključnih (naravnih) NAPAK. Večina teh napak je slabih, nekaj pa se jih izkaže kot prednost – naravni izbor pa poskrbi, da se prenašajo na potomce. Gradualno kopičenje »napak« se nazadnje manifestira v nastanku nove vrste (speciacija). Brez boga, brez stvarnika, brez božjega načrta, brez eksternega absolutnega razuma. Smo »računalniki«, ki se jim zaradi »bitnih napak« in s pomočjo naravnega izbora izboljšuje njihova strojna in programska oprema. Zelo preprosto in logično!
>> In za epilog le še vprašanje:
>> Ali se vam torej ob vsem povedanem (in seveda še ob neštetih
>> drugih logičnih povezavah in spoznanjih), še zdi verjetno, da
>> je vse nastalo iz neke 'slučajne' mešanice plinov v začetku
>> nastajanja našega planeta (op.: lahko so bile mešanice,
>> vendar ne slučajne, ampak genialno določene!) preko vse
>> planetarne evolucije (popolnoma nedvomno načrtovane
>> in vnaprej določene) in vse do tega, kar še dandanes
>> nezmotljivo in natančno deluje in to vse zaradi tega,
>> ker vse to brezhibno vodi in ureja – nekakšna 'x narava'?!
Vprašanje je brez repa in glave. Kaže pa predvsem na to, kako razmišlja avtor članka, ki v svojem prispevku ni navedel nobenega dokaza, nobene reference, predvsem pa ničesar, kar bi sledilo kakim »neštetim drugim logičnim povezavam«. Najprej bi avtorju članka priporočil, da se poduči o razlikah med teorijo o nastanku vesolja (kot primer teorije bi lahko navedli veliki pok), teorijo o nastanku življenja (abiogeneza) in teorijo o razvoju oziroma nastanku vrst (Darwinova evolucijska teorija). Če želi avtor članka stvari res razumeti (da ne bo več govoričil kar na pamet o nekih naključjih) naj si prebere kakšno kvalitetno knjigo o evoluciji (Priporočam Ernst Mayr: Filozofija evolucije), ker imam res občutek, da je večino naravoslovni predmetov v osnovni in kasneje v srednji šoli (če jo sploh ima) preprosto »prešprical«. Lahko pa, da se je določene zadeve samo napiflal na pamet, ne da bi jih kdaj v resnici razumel ali se jih trudil razumeti. Razumem, da nekateri ljudje pač niso nadarjeni za naravoslovne vede. In če avtor članka še zmeraj ne razume evolucije, to ne pomeni, da je zaradi tega kaj manj resnična. Evolucija je teorija – znanstvena teorija (podobno kot teorija o gravitaciji). Je pa tudi DEJSTVO! Biološka evolucija je dejstvo! Znanstveniki (med katere seveda ne sodijo kracionisti) se med seboj razlikujejo samo v nekaterih podrobnostih, kako je ta evolucija potekala. Darwinova teorija je bila potrjena z neštetimi dokazi, seveda gre za zelo obsežno teorijo in znanost je tudi že pokazala, v katerih podrobnostih se je Darwin motil. V času, ko je Darwin prestavil svojo knjigo o izboru vrst, so bili fosilni ostanki izredno redki, nihče pa še ni ničesar vedel o DNK. Dobro pa so že poznali pravila križanja, s pomočjo katerih je človeku že od nekdaj uspelo prehitevati naravno evolucijo oziroma naravni izbor vrst. Drugače pa je danes dokazov za evolucijo toliko, da jih lahko zanikajo samo religiozni blazneži in ljudje, ki apriorno zanikajo znanost. (Fosilna pričevanja, morfološke podobnosti (homologija), embriologija, biogeografija, molekularni dokazi – genetika oziroma raziskave DNK – prav vse dokazuje, da se je življenje na Zemlji razvijalo postopoma v več sto milijonih let. In še enkrat – naravni izbor je dvostopenjske narave - EVOLUCIJA JE REZULTAT NAKLJUČJA IN REZULTAT NUJNOSTI! Čeprav je pri evoluciji dejansko veliko naključnosti, posebno pri nastajanju genskih variacij, je vendarle drugi korak naravnega izbora, pa naj bo to izbiranje ali izločanje, proces, ki je obraten naključnosti!
>> Ja, že mogoče, če se ta narava imenuje – BOG.
Ali pa mogoče dobra vila, ali pa Zeus, ali pa rožnati pegasus ali pa leteča špagetasta pošast ali pa x-bog (kot surogat za x-naravo)! V karkoli pač kdo verjame.
Naj vam "Stvarnik" podari Razum ;)
p.s.:
Ni mi povsem jasno, čemu je članek opremljen s sliko dveh velikanov človeške misli (Aristotelom in Platonom)?