Drevesa rodovitna, in vsa srca, ki nam nesebično dajete, s čem obdajamo mi ljudje. Prosim ne bodimo taki, da vse rodovitno kar nam nesebično daje, obdamo z hladnimi, pristranskimi nepravičnimi medsebojnimi odnosi žleda, ki zatre in lomi vse, kar je dobrega v ljudeh in naravi. Če pa bomo kot smreke, ki se ne dvigujejo oholo samovšečno nad vse ostale, bomo spoznali obljubo in skrivnost zim-zelenosti, kar pa pomeni,- živeti v resničnem pomenu besede prav-, v vseh časih in zmeraj. Edino tako zmoremo spoznati skrivnost narave in celote.
#Misli in zgodbe
Iz tihe ljubezni, nam drevo kostanj daruje sadež

Skupnost Pozitivk
Komentarji
9Poetske, sanjave dušice, niste v pravem odnosu s "pragmatičnostjo" matere narave :)
MMC
"Če ne pospravimo vseh iglavcev, zlasti smrek, iz gozdov do začetka pomladi, je to idealno gojišče za podlubnike oziroma lubadarje."
Saj veš če bo šlo tako naprej???
Poetična pesem pravi ;
http://youtu.be/GBG
mIlIKKFQ
youtu.be/GBGmIlIKKFQ"Saj veš če bo šlo tako naprej???"
--------
Mirjan, naj te ne skrbi, s pesniki je tako, da več kaosa je okoli njih, bolj so navdihnjeni ;)
lp
Ne vem če je ravno tako nan.
Človek, ko se utaplja v kaosu, nima časa napisati lepe
pesmi,
ampak se lahko prime za ponujeno roko, ki ga reši iz
kaosa.
to je v tem edini pravi navdih.
Mogoče kasneje iz spoznanja navdiha lahko da kakšen
pravi nasvet
soljudem.
Je konec iskanja, bo teža spoznanja pregnala nemir.
Naj kislo deževje skoz golo vejevje skali vsak izvir?
Lp
Primi se za lastno roko v svojem kaosu, to je edini pravi navdih, in rešitev.
http://en.wikipedia.org/wiki/Stephen_Wiltshire
http://vimeo.com/26599306#at=0
Primi se z lastno roko ne za lastno roko.
Ko si v živem pesku se poskušaj izvleči, da se primeš za
lastno roko..
Potem si kot lažnivi kljukec, ki se je oprijel lastnega znanja
v katerem se je v resnici utapljal.
Razen, če si na tako veliki stopnji zavesti da roko, ki ti
ponudi sočlovek doživiš kot lastno, glede da je on ti v
drugi
obliki.
Odločitev da greš iz lastnega znanja ko se v njem utapljaš
ni težka.
Le če je......
Mirjan, zdaj si že patetičen, kakšen živi pesek neki? o čisto navadnem kaosu se pogovarjava :))
Napisala si
Primi se za lastno roko v svojem kaosu, to je edini pravi
navdih, in rešitev.
Za pot iz kaosa ti pot kaže tvoja čista usmeritev in delo v tej
smeri, in seveda tam kjer ne zmoreš sam,
pomoč Boga.
Verjetno si mislila povedati, da kaotične okoliščine pesniku
in vsem ostalim dobro namenskim ljudem, dajo navdih,
da s pesmijo in tudi z vsem ostalim pokažejo na rešitve iz
stisk in zablod,
s čem se popolnoma strinjam nan.
Resnični ljudje v vseh okoliščinah kažejo sočloveku pot k
resnični biti.
Globoka je ta misel
-Je konec iskanja bo teža spoznanja pregnala nemir-,
zato jo tudi dvakrat navajam.
Človek brez spoznanja in brez iskrenega iskanja rešitev iz
zablod, ne more najti pot ven.
Tudi tu je potrebna zrelost.
To so sposobni samo ti, ki jim je vsega tega dovolj in ne
da bi komerkoli povzročili greh,
iščejo popolnoma iskreno samo pot iz tega ven in so si
med sabo in za vse, ki si za to prizadevajo v pomoč.
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Ravnati pravilno
