#Misli in zgodbe

Iz tihe ljubezni, nam drevo kostanj daruje sadež

Mirjan Mesiček1 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

Drevesa rodovitna, in vsa srca, ki nam nesebično dajete, s čem obdajamo mi ljudje. Prosim ne bodimo taki, da vse rodovitno kar nam nesebično daje, obdamo z hladnimi, pristranskimi nepravičnimi medsebojnimi odnosi žleda, ki zatre in lomi vse, kar je dobrega v ljudeh in naravi. Če pa bomo kot smreke, ki se ne dvigujejo oholo samovšečno nad vse ostale, bomo spoznali obljubo in skrivnost zim-zelenosti, kar pa pomeni,- živeti v resničnem pomenu besede prav-, v vseh časih in zmeraj. Edino tako zmoremo spoznati skrivnost narave in celote.

Skupnost Pozitivk

Komentarji

9

Nan
Poetske, sanjave dušice, niste v pravem odnosu s "pragmatičnostjo" matere narave :) MMC "Če ne pospravimo vseh iglavcev, zlasti smrek, iz gozdov do začetka pomladi, je to idealno gojišče za podlubnike oziroma lubadarje."
Nan
Odgovor na komentar: Mirjan Mesiček
"Saj veš če bo šlo tako naprej???" -------- Mirjan, naj te ne skrbi, s pesniki je tako, da več kaosa je okoli njih, bolj so navdihnjeni ;) lp
Mirjan Mesiček
Odgovor na komentar: Nan
Ne vem če je ravno tako nan. Človek, ko se utaplja v kaosu, nima časa napisati lepe pesmi, ampak se lahko prime za ponujeno roko, ki ga reši iz kaosa. to je v tem edini pravi navdih. Mogoče kasneje iz spoznanja navdiha lahko da kakšen pravi nasvet soljudem. Je konec iskanja, bo teža spoznanja pregnala nemir. Naj kislo deževje skoz golo vejevje skali vsak izvir? Lp
Mirjan Mesiček
Odgovor na komentar: Nan
Primi se z lastno roko ne za lastno roko. Ko si v živem pesku se poskušaj izvleči, da se primeš za lastno roko.. Potem si kot lažnivi kljukec, ki se je oprijel lastnega znanja v katerem se je v resnici utapljal. Razen, če si na tako veliki stopnji zavesti da roko, ki ti ponudi sočlovek doživiš kot lastno, glede da je on ti v drugi obliki. Odločitev da greš iz lastnega znanja ko se v njem utapljaš ni težka. Le če je......
Nan
Odgovor na komentar: Mirjan Mesiček
Mirjan, zdaj si že patetičen, kakšen živi pesek neki? o čisto navadnem kaosu se pogovarjava :))
Mirjan Mesiček
Odgovor na komentar: Nan
Napisala si Primi se za lastno roko v svojem kaosu, to je edini pravi navdih, in rešitev. Za pot iz kaosa ti pot kaže tvoja čista usmeritev in delo v tej smeri, in seveda tam kjer ne zmoreš sam, pomoč Boga.
Mirjan Mesiček
Odgovor na komentar: Mirjan Mesiček
Verjetno si mislila povedati, da kaotične okoliščine pesniku in vsem ostalim dobro namenskim ljudem, dajo navdih, da s pesmijo in tudi z vsem ostalim pokažejo na rešitve iz stisk in zablod, s čem se popolnoma strinjam nan. Resnični ljudje v vseh okoliščinah kažejo sočloveku pot k resnični biti. Globoka je ta misel -Je konec iskanja bo teža spoznanja pregnala nemir-, zato jo tudi dvakrat navajam. Človek brez spoznanja in brez iskrenega iskanja rešitev iz zablod, ne more najti pot ven. Tudi tu je potrebna zrelost. To so sposobni samo ti, ki jim je vsega tega dovolj in ne da bi komerkoli povzročili greh, iščejo popolnoma iskreno samo pot iz tega ven in so si med sabo in za vse, ki si za to prizadevajo v pomoč.
Prejšnji članek na to temo

Ravnati pravilno