Ego samota je le lepa ječa

Ni več virtualnih prijateljev, zdaj je samo "jaz", tako tudi osamljenosti virtualne ni več. :)

No Anah mislim, da za to ni pravil, tu dam stojčiju prav ko pravi ; -kar je za koga prav in kaj ne, lahko zase ugotovi vsak sam,- Dodajam- Kvaliteta tega in posledice, ki iz tega nastanejo mu najbolje pokažejo, ali je bila odločitev in naravnanost prava. Vse kar imamo v življenju, naj bi uporabljali prav, od samote do vsega, važno je da karkoli že imamo in delamo, da nas to ne zavede in ne postane zloraba, s tem da sebično ne vzljubimo samo delčka zaradi katerega začnemo zanemarjati celoto, ker to v nas povzroči, da bistveno ne živi, kar je edini vzrok, da bistveno ne izpolnjujemo. Že, če v nas nastane samo en sebični delec in zaradi tega zanemarimo celoto ali še bolje povedano, to, kar nam edino, omogoča daje, da je celotno življenje v harmoniji, izgubimo vse, in na koncu še ta sebični delček, ki se ga oklepamo, saj je le del celote in v svoji izvornosti ni namenjen sebičnosti. Velikokrat, kot čuječni ljudje, bi pa dosti bolj morali vedeti, kje je treba nehati, kje začeti, da ne bi nobenemu povzročili krivice, a tudi dopustili, ter dali vsem, v katerih se zmore razodevati pristna ljubezen, prostor in možnost da napravijo napredek k tej ljubezni, kot je le za vsakega mogoč. Saj vsak po svoje to bistveno dostikrat zelo dobro opiše, čeprav velikokrat ostaja nedorečeno, smo pač različni, vendar kdo ima resnično dobre namene spozna, da se v bistvenem v resnični ljubezni ne razhaja. To je bilo, je in bo, kljub vsej različnosti zmeraj enako. To se ne da izsiliti, resnično ljubeči ljudje do vseh, se enostavno med sabo prepoznajo in najdejo v vsej nesebičnosti in služijo vsem. Vsem tudi prisrčen pozdrav…….

Vprašal ženo: žena, a bereš kaj Mešičeka? Rekla ona: berem. Bo kr dobr, če ga ne bojo enkrat odpelal. :)))

bbt bi se kar strinjal, ;) kaj je za koga pravilno in kaj ne, lahko zase ugotovi samo vsak sam. --- stoychi

No no budabreztruda in stojči moji članki in komentarji res niso nikomur tako nevarni, res pa je, da niso vsem všeč, vsak pa sam zase ve zakaj. V prvem komentarju sem opisal, da je narobe uporabljena in razumljena samota, bolj ovira na duhovni poti kot pa pomoč. Pač pišem na svoj način, o tem. Odlomek iz knjige ki jo je napisal, Farid Uddin Atarr: Ptica: Še zmeraj si tu? Puščavnik:Še zmeraj. Ptica: Povej mi ali si našel odgovor? Puščavnik: Odgovor na kaj? Ptica: Na vprašanje zaradi česar si odšel v puščavo. Puščavnik: Ne nisem našel odgovora. Umolkne. -(vsaj je imel moč povedati resnico)- Potem si z lesenim glavnikom začne česati brado. Naenkrat se mu golobica začne smejati. Puščavnik. Zakaj se smeješ? Golobica:Zato ker mi je jasno. Puščavnik: Kaj ti je jasno? Golobica:Zakaj nisi našel odgovora. Puščavnik : In zakaj nisem našel odgovora? Golobica: Ker ne misliš na vprašanje. Puščavnik: Pa stalno mislim na vprašanje Golobica. Napaka. Razmišljaš samo o svoji bradi. Puščavnik v istem trenutku neha česati svojo brado. Puščavnik: Imaš prav. Vidim da imaš prav. Popolnoma imaš prav. Poslušaj, nekega dne bil sem tu nekaj mesecev, mogoče leto, naenkrat zagledam na zemlji nekaj svetlega. Svetleči kamen. Pobral sem ga. Na poglej. On pokaže mali kamen, ki mu je služil kot ogledalo za česanje brade. Puščavnik.: Ko sem se pogledal v ta kamen, sem videl da imam lepo in prekrasno brado. Potem sem hitro našel en kos lesa in si izdelal glavnik za urejanje brade. Po tem puščavnik vstane in si začne puliti brado in metati dlake na vse strani, govoreč gotovo je s tem. Izpulil bom to odvratno brado. To prekleto brado! Pulim jo! Mečem jo vstran! Naj jo odnese veter! Kmalu ne bom imel več brade. Sploh nič! Niti ene dlake! Ta me je zapeljala! V tem času se golobica začne znova smejati. Puščavnik se ustavi in jo zmeden pogleda ter jo vpraša? Puščavnik: Zakaj se smeješ? Golobica: Zakaj se smejem? Ker spet razmišljaš o svoji bradi! Vse ptice se iz srca nasmejejo, ter pustijo zmedenega puščavnika na samotnem kraju, sredi ostankov brade, ter odletijo.