Evropska unija se začenja zavedati pomembne vloge kulture

Po več kot petdesetih letih združevanja in sodelovanja med državami, je Evropska unija kulturi končno priznala, da ni le nosilka evropskih vrednot, temveč ima velik vpliv tudi na gospodarsko rast in ustvarjanje novih ter kakovostnih delovnih mest.

Maastrichtska pogodba je šele leta 1993 uradno spodbudila države članice k močnejšemu povezovanju in jih opozorila na nujnost ohranjanja kulturne dediščine, a so snovalci politik spregledali še druge vrednosti kulture. Ta ima skupaj z ustvarjalnostjo namreč tudi visoko tržno, socialno in produktivno vrednost, kakor navajajo v biltenu Evropske komisije v Sloveniji. Lizbonska strategija postavlja sektor informacijsko-komunikacijske strategija za enega najpomembnejših stebrov evropskega gospodarstva. Ker je dejstvo, da kulturni sektor danes močno vpliva prav na sektor informacijsko-komunikacijske strategije, tega v novih povezavah ne bodo mogli več spregledati in le vprašanje časa je, kdaj bo kultura postala del strateških gospodarskih dokumentov.

Pozitiven znak je že to, da je Evropska komisija v programskem obdobju 2007-2013 kulturi namenila 36 odstotkov več sredstev kot v preteklem obdobju, poleg tega je nedavno zaključeni kulturni forum v Lizboni podprl več evropske koordinacije v kulturi, denimo izmenjavo dobrih praks, in sicer neobvezno, a kljub temu skupno sprejemanje odločitev.

Andreja Cepuš
www.siol.net