Če je zavest tista dediščina, ki gre v večnost, potem se bo prej ali slej poslovila od našega fizičnega telesa. Torej tudi območje našega bivanja ne bo več snovni svet. Ko je zavest dovolj močna se lahko neodvisno manifestira, vendar ne več v snovnem svetu, temveč eteričnem-astralnem. To je višja zavest, višja inteligenca, večje in drugačne sposobnosti… Če tega ne bi bilo, bi bili kot zlate ribice v kozmičnem akvariju. Verjetno astralna bitja delujejo izključno mentalno in je zavest hkrati tudi njihovo edino univerzalno čutilo. Njihova zavest je močna kreativna energija, ki ustvarja v pojavno-astralnem smislu. Astralni svet ni vnaprej ustvarjen svet, tako kot snovni, temveč ga astralna bitja osmišljajo sama in sproti.
Skozi naše oči bi izgledalo tako, kot da nek predmet obstaja v snovni obliki samo toliko časa, dokler smo pozorni nanj, potem izgine. In se zopet pojavi v trenutku, ko bi ga priklicali s svojo pozornostjo. Gledaš vazo…vaza je. Se obrneš stran…vaza izgine. Pogledaš nazaj…vaza zopet je. Lahko pa je najprej voda, pogledaš stran, voda izgine, pogledaš nazaj…in je vino.
Astralno bitje z svojo usmerjeno zavestjo ne ustvarja samo vaze, temveč cele nove resničnosti. Drugo za drugo, z svetlobno hitrostjo. Kot se spodobi za velikega režiserja s svojo potujočo, bogato zakladnico filmov. V katerikoli film-Resničnosti usmeri pozornost se v trenutku manifestira v pojavnem smislu.
Čeprav tega eteričnega filma z našim očesom ne bi zaznali, je za astralno bitje popolnoma stvaren. Kot bi pri polni zavesti ustvarjali v sanjah. Je zavest, ki se poustvarja in gleda sama sebe. Saj poznate zgodbe obsmrtnih doživetij, ko se je ljudem v nekaj trenutkih odvil film njihovega življenja. Če se tak film odvije v osvobojeni nerazviti zavesti, si lahko samo predstavljamo, kaj in koliko se dogaja v astralni zavesti.
Astralno bitje je v vsakem trenutku vse, kar je v njegovi zavesti, vsi filmi skupaj. Kaj pa je ego bitje? En film, z bore malo vsebine.
