Ta izsledek je prinesla študija Inštituta za ekološko raziskovanje gospodarstva (Institut für ökologische Wirtschaftsforschung – IÖW) že v lanskem poletju, ko so po naročilu nevladne organizacije Foodwatch (Foodwatch 25. 8. 2009) raziskovali vplive kmetijstva na podnebje.
Dokazuje namreč, da je način prehranjevanja – količina govedine in mlečnih izdelkov, ki jo posameznik zaužije – odločilnega pomena za podnebje. Letos pa je študija, ki jo je opravila nizozemska okoljska agencija (Netherlands Environmental Assessment Agency) 12. 2. 2009 prinesla naslednje zaključke: Odpoved mesu bi lahko stroške za boj proti podnebnim spremembam zmanjšalo za 20 bilijonov dolarjev. Odpoved mesu bi zmanjšala stroške za boj proti podnebnim spremembam: prihranek 20 bilijonov dolarjev do leta 2050
Študija že omenjene nizozemske agencije je izračunala gospodarske stroške sodobne prehrane, bogate z mesom, in prišla do naslednje ugotovitve: črtanje burgerjev z jedilnikov ter umik slanine iz zajtrkov bi stroške za boj proti podnebnim spremembam do leta 2050 zmanjšala za 20 bilijonov dolarjev.
Poleg tega bi vsako leto prihranili milijone ton metana.
Strokovnjaki za podnebne spremembe že leta opozarjajo na velike količine ogljika, ki nastanejo pri proizvodnji mesa. Posebej veliko škodo povzroča proizvodnja govedine, saj se metan sprošča tako ob prebavljanju krav kot tudi pri razkroju gnojil. Za proizvodnjo enega kilograma govedine porabijo kmetje za krmo 15 kilogramov žita in 30 kilogramov sveže, zelene krme. Za žito so potrebna gnojila, katerih proizvodnja je zopet energijsko potratna.
Če bi svetovno prebivalstvo prešlo na prehrano z zmanjšano količino mesa – študija pri tem navaja 70 gramov govedine in 325 gramov piščančjega mesa in jajc na teden – bi s tem osvobodili okrog 15 milijonov kvadratnih kilometrov obdelovalnih površin. Na teh površinah rastoča vegetacija pa bi občutno zmanjšala količine ogljika.
Zemlja lahko rodi dovolj žita, s katerim bi lahko prehranili vse ljudi. Vendar pa se več kot polovica svetovne žetve žita porabi za krmo živine, ki se potem zaužije kot meso. V razvitih deželah je delež pokrmljenega žita več kot dve tretjini.
Vir: Freiheit für Tiere, št.: 3/2009, prevod: Gretta Mikuž Fegic
