Koncentracija več kot 350 delcev na milijon (ppm, op. p.) ogljikovega dioksida v ozračju bi po mnenju klimatologov lahko privedla do negativnih povratnih učinkov – kot je na primer sprostitev metana, ujetega pod ledom na Arktiki – ki bi segrevanje ozračja spremenili v nepovraten proces. Mednarodni odbor za podnebne spremembe pa verjame, da je koncentracija 450 ppm dovolj nizka. Da bi dosegli takšno koncentracijo, David Roberts na okoljskem portalu Grist pojasnjuje: "Če bi hoteli doseči 450 ppm, bi morali prenehati uporabljati večino fosilnih goriv, ustaviti krčenje gozdov in zgraditi za 11,5 teravatov elektrarn do 2033."
Joe Romm, ugledni ameriški okoljevarstvenik, si je ob tem postavil vprašanje: kaj se bo zgodilo z zračnim prometom, če se odločimo drastično znižati emisije? Število letov bi upadlo, cene letalskih vozovnic bi bile neprimerno dražje, uporaba (še vedno) vprašljivih bioloških goriv pa bi bila v porastu. Edina rešitev bi sčasoma postali cepelini. Zračni promet bi bil torej počasnejši, nevarnejši in veliko dražji, ugotavlja The Economist. Pa si tega res želimo?
Vir: dnevnik.si
