#Aktualno

Gledališka igralka Ema Starc

Tatjana3 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

Svečan dogodek otvoritve spominske plošče na rojstni hiši gledališke igralke Eme Starc (6. 4. 1901 – 3. 4. 1967) bo spremljala prireditev v Kosovelovi knjižnici Sežana 11. aprila ob 18.00 uri, ki v sodelovanju z Občino Sežana in Založbo Miš vabi na predstavitev knjige gledališke igralke Saše Pavček Na odru zvečer. Z gostjo se bo pogovarjala Irena Miš Svoljšak ob glasbeni spremljavi Maruše Mirnik, absolventke Akademije za glasbo v Ljubljani. Srečanje bo zaključeno s sprehodom do Krpanove ulice 4 v Sežani, kjer bo Saša Pavček s svojim krajšim gledališkim nastopom simbolično odkrila spominsko ploščo gledališke igralke Eme Starc. Ema Starc je do druge svetovne vojne odigrala nad 120 srednjih in velikih vlog ter nastopala tudi v opereti. Iz njenega bogatega repertoarja velja omeniti naslednje: iz slovenske dramatike je odigrala Francko in Lužarico (Kralj na Betajnovi), županjo in Jacinto (Pohujšanje v dolini Šentflorjanski), Grudovko (Za narodov blagor), Geni in Minko (Hlapci) Pepino (Školjka), Jelisavo (Veronka Deseniška), Barbaro (Celjski grofje), Vano (Primorske zdrahe), Klopčič (Mati) in Rutarico (Bor, Raztrganci). Iz sveta dramatike je odigrala: Kraljico (Hamlet), Violo in Olivio (Kar hočete), Katarino (Ukročena trmoglavka), Milfordovo (Kovarstvo in ljubezen), Marijo Stuart in Jady Chiltern (Idealni soprog), Nastjo Filipovno (Idiot), baronico Castelli (Glembajevi), Dojilijo (Romeo in Julija), Frosino (Skopuh), Filamiato (Učene ženske), Ano Andrejevno (Revizor), naslovne v Ani Christie, Mirandolini in Vasi Železnovi, Hano (Via mala). Z gledaliških desk se je poslovila s Starko (Ionesco, Stoli). Ema Starc je ustvarila številne temperamentne in naravne like, kasneje pa so ji ustrezale zlasti karakterne vloge. Igrala je tudi v filmu Veselica, 1960. leta, po noveli Bena Zupančiča. Ema Starčeva je bila pomemben lik v slovenski kulturi, zato ne sme ostati prezrta in je treba spoštovati spomin nanjo tudi s pripravo stalne razstave s številnimi fotografijami in dokumenti, ki jih je izročil njen sorodnik dr. Franc Jerkič Občini Sežana.

Iz njenega življenja naj omenimo, da je hči Jakoba Starca iz Sežane in matere Terezije Breščak, iz Dobravelj pri Ajdovščini. Šolo je do l914. leta obiskovala v Vipavskem križu, njeno nadaljnje šolanje pa je bilo zaradi vojne neredno: eno leto v samostanu v Škofji Loki, dve leti zasebno v Gorici, eno leto v Zavodu »Vesna« v Mariboru. Strokovno se je kasneje izpopolnjevala na Dunaju in v Italiji, govorno tehniko pa pri M. Šarčevi. Ob nemški zasedbi Maribora je odšla v Ljubljano k Drami, kmalu nato pa v partizane in se vključila v osrednje partizanske skupine, od 1944. leta v SNG v Črnomlju. Od leta 1945 do leta 1959 je bila pri Slovenskem narodnem gledališču v Trstu.


Gledališka igralka Saša Pavček ob odkritju spominske plošče dramski igralki Emi Starčevi


Z desne proti levi v prvi vrsti: Saša Pavček, gledališka igralka; Nadja Mislej - Božič, ravnateljica Kosovelove knjižnice Sežana; Tatjana Malec, pobudnica za postavitev spominske plošče in ureditev razstave, dr. Franc Jerkič, ki je podaril fotografije in drugo dokumentacijo o igralki Emi Starčevi Občini Sežana ter drugo zbrano sorodstvo in občinstvo

Skupnost Pozitivk

Komentarji

5

Tatjana
Tatjana Malec V SPOMIN GLEDALIŠKI IGRALKI EMI STARČEVI Igralka, stopi iz sebe in pridi med svoje občinstvo! Stopi iz dolge skrivnostne odsotnosti. Odigraj ljubezen in strasti iz svoje notranje snovi. Nasmehni se v svoj dekliški koder! Oživeli so bori z gledališkimi očmi. Vsa kipeča v vonjavah Krasa stojiš na pragu svojega doma z iztegnjenima rokama, zapredena med svoje vranje temne lase, ki potemnevajo kot brinj. Mogočno hrepenenje pleza kot teranova trta po kraških vinogradih in se oprijema jesenskega ruja, s podobami ženske govorice. Pogled se je ustavil v vrtači, kjer je dež odložil slovo. Ogrevaš nas z občutki nekdanje bližine in premišljevanje izvablja glas Ionescove Starke, s katero si se poslovila z odrskih desk Slovenskega gledališča v Trstu. Tu je obstal hip in razcvetela se je gorečka na borjaču tvojega starega bivališča. Mogočno hrepenenje je privabilo brinovko, da zapoje pesem na oknu večne posvetitve. Ob odkritju spominske plošče v Krpanovi ulici 4 v Sežani, 11. aprila 2006
Tatjana
Odgovor na komentar: Tatjana
Ob odkritju spominske plošče gledališki igralki Emi Starčevi, ki sta jo na njeni rojstni hiši v Krpanovi ulici št. 4, v Sežani postavili Občina Sežana in Kosovelova knjižnica Sežana, odkrila pa jo je gledališka igralka Saša Pavček 11. aprila 2006, sem obiskovalce nagovorila: Sem sorodnica Eme Starčeve. Moj spomin nanjo sega v otroštvo po vojni, ko sem kot 10-letna deklica Emi pomagala voziti samokolnico in zlagati opeko pri gradnji osnovne šole v Dobravljah pri Ajdovščini. Tedaj je svoje kratke počitnice Ema namenila udarniškemu delu pri povojni obnovi šole. V meni je zapustila lepo in močno podobo svojega značaja, da se danes čutim dolžno, da o njej spregovorim nekaj svojih misli. Gledališki igralci običajno ne zapuščajo za seboj spomenikov in prav je, da se spominu nanjo oddolžimo s spominsko ploščo na njeni rojstni hiši. Vse delo gledališke igralke Eme Starčeve iz njenega ustvarjalnega obdobja se je zlilo v čudežno energijo umetnosti z očarljivo in sugestivno igro njenih igralskih likov in karakternih vlog. V Mariboru je leta 1924 postala članica Slovenskega narodnega gledališča in do druge svetovne vojne je ustvarila številne temperamentne in naravne like, ki jih je uprizorila v 120 srednjih in velikih vlogah. Nastopala je tudi v opereti in slovenskem filmu Veselica. Svojo bogato ustvarjalno pot je nadaljevala v Drami, po vojni pa v Slovenskem narodnem gledališču. Ema je bila v tvornem obdobju njenega gledališkega ustvarjanja v središču slovenske odrske ustvarjalne pozornosti. Z odrskih desk je zapustila občinstvu svojevrstno umetniško podobo, ki se odlikuje po moči duha in sili umetniške nadarjenosti, ki je izžarevala v številnih njenih vlogah, polnih strastne zavzetosti in intelektualne zagnanosti. Svojim vlogam je dodajala moralno svežino, etičnost, toplino, zapletenost strasti in močno zaznamovala spoznanje vesti. Bila je buditeljica domovinskih čustev, prijateljica, ostrilka vesti in zaznamovana s svojimi temeljnimi občutenji primorske duše v korist družbe, kulture in doživetij tistega časa. Zaljubljena je bila v dobro, v svojo odgovornost do domovine in delo, tudi med narodno osvobodilnim bojem, ko je odšla v partizane in nastopala v partizanskem gledališču v Črnomlju. Tu bi omenila tudi njenega brata Slavka – Fazana, ki je padel kot borec, kar je igralko hudo prizadelo. V njeni igri je dogorevalo čustvo ljubezni. Močan vpliv na njeno dovršenost v gledaliških vlogah je imela njena ljubezen do domovine, opazovala je ljudske značaje in si nabirala obraze in vzore svojega naroda, ki so se močno uveljavili v njenih nastopih. Močno je bila povezana s svojo številno družino bratov in sestrá, ki so bili člani beograjskega gledališča, z očetom Janezom Jakobom iz Sežane in svojo materjo Terezijo Breščak, sestro mojega deda iz Dobravelj. Družina je po vojni živela v Beogradu. Naj omenim tudi njenega brata Draga, glasbenika in pevca, lirskega tenorista s spretnimi igralskimi sposobnostmi, roj. 1918 v Gorici, umrlega v Beogradu 1984. leta. Po vojni je bil član beograjske opere in gostoval po evropskih in izvenevropskih državah ter odpel preko 50 glavnih vlog. Nastopal je v klasičnih in tudi sodobnih delih in operetah. Ema je imela še sestri Ratko in Olgo. Gledališče ima veliko moč. Skoz gledališko igralko Emo Starčevo je govorila družba s čustvi tedanjega predvojnega, vojnega in povojnega časa. Njena umetnost je bila nosilka prave resničnosti, vpletena v zgodovino in zavzetost tiste dobe. Njeni odigrani liki odražajo ustvarjalno delovanje bogatega duha, z razdelitvijo vse njene osebnosti v karakternih vlogah njenemu občinstvu. Ohranimo jo v lepem spominu! V spomin nanjo sem napisala zgornjo pesem in jo po nagovoru prebrala zbranemu občinstvu. Tatjana Malec iz Kopra
Pozitivke
Odgovor na komentar: Tatjana
Dodane fotografije iz prireditve.
Tatjana
Odgovor na komentar: Pozitivke
Spoštovani bralci! Oglejte si sliki z odkritja spominske plošče eni največjih slovenskih dramskih igralk Emi Starčevi v Krpanovi ulici 4 v Sežani. Odkritje spominske plošče je spremljala predhodna predstavitev knjige gledališke igralke Saše Pavček "Na odru zvečer" ob pogovoru Irene Miš Svoljšak z njo ter Sašin gledališki nastop ob glasbeni spremljavi Maruše Mirnik, absolventke Akademije za glasbo v Ljubljani ki nam bosdo ostali v nepozabnem spominu. Prisrčna hvala Občini Sežana, Kosovelovi knjižnici Sežana in vsem sodelujočim, ki ste pomagali, da je prišlo do tega tako lepega kulturnega dogodka. Tatjana Malec
Tatjana
Odgovor na komentar: Tatjana
Javnost obveščam, da je izšla revija za družboslovje in kulturo PRIMORSKA SREČANJA, številka 293-294, posvečena gledališki igralki Emi Starčevi s 25 njenimi slikami in številnimi zanimivimi prispevki, vredna ogleda. Tatjana Malec
Prejšnji članek na to temo

Pivovska kopel