To je tudi v svetovnem festivalskem merilu redka in dragocena posebnost, ki Festivalu Maribor daje dodatno težo in pomen. Veseli nas, da vse več domačih in tujih obiskovalcev ter glasbenih strokovnjakov prepoznava to neprecenljivo posebnost festivala, ki bo čez dve leti ena ključnih osi programa Evropske kulturne prestolnice.
KAZINSKA DVORANA SNG MARIBOR
8. Dan - Petek, 10. september 2010, ob 11:00
Jutranje refleksije 5: VELIKI DUO
Boris Berezovski – klavir,
Richard Tognetti – violina,
Anthony Marwood – violina,
Christopher Moore – viola,
Mlada umetnica festivala:
Eva Nina Kozmus – flavta
Spored:
Leoš Janáček: Sonata za violin in klavir
Wolfgang Amadeus Mozart: Godalni duo za violin in violo št. 2 v B-duru, K. 424
***
François Devienne: Duo za flavto in violo v c-molu op. 5/3
Johannes Brahms: Sonata za violino in klavir št. 1 v G-duru
Peti koncert serije Jutranje refleksije na odru združuje izjemne glasbenike: Richardu Tognettiju in Borisu Berezovskem, ki sta festivalsko občinstvo navduševala že na lanskem in predlanskem festivalu, se pridružujeta prvi violist Avstralskega komornega orkestra Christopher Moore in britanski violinist Anthony Marwood.
Pričujoča matineja bo obenem v znamenju vzhajajoče zvezde – mlade, komaj šestnajstletne flavtistke Eve Nine Kozmus, ki je na letošnjem tekmovanju Evrovizijski mladi glasbenik 2010 na Dunaju zastopala Slovenijo in osvojila 1.mesto.
DVORANA UNION
Petek, 10. september 2010, ob 19:30
POETOV UROK
Orkester Festivala Maribor,
Mešani zbor The Choir of London,
Richard Tognetti – vodstvo in solo violina,
Solista:
Boris Berezovski – klavir,
Nicholas Mulroy – tenor
Spored:
Aleksander Skrjabin: Sonata za klavir št. 3 v fis-molu op. 23
Johann Sebastian Bach: “Ich armer Mensch, ich Sündenknecht” (Jaz ubogi človek, suženj greha) BWV55
***
Benjamin Britten: Nokturno op. 60
Sergej Rahmaninov: Rapsodija na Paganinijevo temo v a-molu op. 43
Le peščica skladateljev zmore izraziti sámo dušo poezije s tolikšnim občutkom kot Benjamin Britten. In Nokturno, ki ga je napisal pri štiriinštiridesetih, na vrhuncu svojih ustvarjalnih moči, je gotovo eden najlepših primerov glasbenega razumevanja poezije.
Ta meditativni cikel nočnih pesmi poslušalcu prikliče neotipljiv svet spanja in sanj in medtem ko poezija vseskozi služi skladateljevim najgloblje občutenim strastem, njegova glasba z vso svojo kompleksnostjo in domiselnostjo vselej ostaja v službi poezije same. Poezija je bila pogost vir navdiha tudi za Rahmaninova. “Glasba je mirna, z mesečino obsijana noč, šelestenje poletnega listja.
Glasba je oddaljeni zven večernih zvonov. Glasba je rojena iz srca in je všeč samo srcu. Je ljubezen. Sestra glasbe pa je poezija,” je eden njegovih najbolj znanih citatov. Ena njegovih najbolj znanih melodij, 18. variacija iz Rapsodije na Paganinijevo temo, pa prinaša skrajno romantičen zaključek tega poetičnega koncertnega sporeda.
