Kakšen je Njegov cikel življenja, kakšen je njegov smisel in cilj. Mar ne prepoznajo otroci najprej svoje starše, preden se zavedo sebe? In šele potem ugotovijo, da so v marsičem njihovi posnetki. Zakaj bi bilo tukaj drugače…
(Makro)Kozmične misli: - Kozmični prapoki se vrstijo ciklično. So kot izdih in vdih zavesti Stvarnika. Med vdihom in izdihom je točka singularnosti. Prapok je simbol pričetka izdiha zavesti Stvarnika v novo resničnost.
- Vsak sledeči prapok je močnejši utrip Življenja. Evolucija zavesti našega Stvarnika.
- Kozmos po zadnjem prapoku je samo ena izmed mnogih resničnosti, v katero se je manifestirala zavest Stvarnika.
- Vsaka nova resničnost se odvija v polju višje zavesti od prejšnje. Po vsakem prapoku je kozmos večji.
- Stvarnik se prebuja v novo resničnost.
- Smo del te manifestacije.
- Ustvarjamo se po Njegovi podobi- sočasno z Njim.
- Moč Njegove zavesti bo dokončno izražena, ko se bo kozmos prenehal širiti. Takrat se bo na zemljo »spustilo« Božje kraljestvo.
- Takrat bomo tudi mi dosegli visoko ustvarjalno raven zavesti. Ustvarjali bomo svojo resničnost v Resničnosti, svoje vesolje v Kozmosu.
- Večni smo v Njegovi večni zavesti.
- Smo en izmed izrazov Njegove biti v trenutni resničnosti.
- On je vlak našega navidezno ločene razvoja in nemogoče je, da se ne bi razvijali sočasno z njim.
- Vsi smo namreč na istem vlaku. Samo vagoni nas ločijo.
- Širitve ne moremo ustaviti, zato se vsakič rodimo v višjo zavest. Ne moremo odkloniti pogojev za razvoj.
- Vsi smo sredi širitve in se širimo skupaj z njo.
(Mikro)Kozmične misli
- Prvi jok novorojenčka, ledena doba, super nova, homo sapiens, so različne manifestacije prapoka na različnih ravneh.
- Homo sapiens, je prapok telesne manifestacije in rojstvo ego zavesti.
- Smo prebujajoča zavest na nižji-še snovni ravni.
- Telesno bitje je snovna manifestacija rojevajoče nove zemeljske zavesti v trenutni resničnosti Stvarnika.
- Nismo še »rojeni« v budno zavedanje. Smo še v plodovnici nezavednega.
- Višja zavest je šele krst v budno večnost. Je rojstvo svetlobnega bitja. Tukaj zavest postane zavedna. Tukaj Življenje izgubi spanec (smrt).
- Ego (ne)zavest je spanje Življenja. Nič, kar ni prebujenega, ne soustvarja Stvarnika.
- Šele prebujena (višja) zavest se izključi iz kroga »rojstev in umiranj«. Postane kreativna zavest, ki se inkarnira, dokler ne doseže večnega prebujenja kot Astralno bitje.
- Ego (ne)zavest je potopljena v polju kolektivne zavesti. Zavest redkih posameznikov jo že presega.
- Tudi kolektivna zavest doživlja svoje prapoke-iniciacije, v višjo zavest.
- Prišel bo prapok, ki bo že tako močan, da bo povzročil »razpršitev« polja kolektivne ego zavesti in povzročil množično rojstvo bitij višje zavesti-Homo astrum.
To bo prepok ki ga bomo čutili v naših srcih.
