#Okolje

Komaj zadostno: Ljubljana na 29. mestu med 40 evropskimi mesti po kakovosti zraka

Le 3 od 40 večjih evropskih mest, ki so jih preučevali v okviru kampanje Clean Cities, izpolnjujejo nove mejne vrednosti EU za onesnaženost zraka. 
Pozitivke8 min branja
Komentarji
Deli zgodbo
  • Velike razlike med regijami: mesta v Južni ter Srednji in Vzhodni Evropi zaostajajo za severnimi državami. Na vrhu lestvice je Kopenhagen, na dnu so Atene. 

  • Nekatera mesta so onesnaženost bistveno zmanjšala, med njimi so Kopenhagen, London, Pariz in Stuttgart.

     
  • Ljubljana je na 29. mestu z oceno D (zadostno) tik nad mejo ocene E. Presega novi letni mejni vrednosti EU za dušikov dioksid in fine delce ter je med devetimi mesti, ki nimajo brez- ali nizkoemisijske cone. 

Le 3 od 40 mest, vključenih v poročilo, bi izpolnjevala nove mejne vrednosti EU za dve najnevarnejši onesnaževali zraka. Nove mejne vrednosti izhajajo iz nove Direktive o kakovosti zunanjega zraka, ki jo morajo države članice v svoj pravni red prenesti do 11. decembra letos. Kopenhagen, Stockholm in Helsinki so edina večja evropska mesta, ki v tem trenutku izpolnjujejo nove mejne vrednosti za dušikov dioksid (NO2) in fine delce (PM2,5). 93 % mest iz poročila bi tako kršilo nove zakonske mejne vrednosti EU. 

Napredek mest, ki so zmanjšala onesnaženost iz prometa, kot so Kopenhagen, London, Pariz in Stuttgart, je rezultat ukrepov kot so nizko- in brezemisijske cone, elektrifikacija avtobusov, šolske ulice in boljša kolesarska infrastruktura. 

Študija mesta ocenjuje po štirih kazalnikih: trenutnih ravneh onesnaženosti zraka, skladnosti z mejnimi vrednostmi nove Direktive o kakovosti zunanjega zraka, napredku v zadnjem desetletju in prometnih ukrepih, ki so ključni za zmanjšanje onesnaženosti. Na podlagi teh štirih meril mesta prejmejo oceno od A do F.

Ugotovitve:

  • Le tri od 40 mest - Kopenhagen, Stockholm in Helsinki - izpolnjujejo nove mejne vrednosti EU za dušikov dioksid in fine delce, tako letne kot dnevne. So tudi edina mesta z najvišjo oceno A. 

  • Velika večina evropskih mest ne dosega novih standardov EU. Od 40 ocenjenih mest jih 37 ne bi izpolnjevalo vsaj ene od štirih mejnih vrednosti, 18 pa nobene. To kaže, kako velik izziv čaka evropska mesta dobra tri leta pred začetkom veljave novih mejnih vrednosti. 

  • Mesta Južne ter Srednje in Vzhodne Evrope prevladujejo na dnu lestvice. Vseh 11 mest z najnižjima ocenama E ali F je v teh regijah. Na zadnjih mestih sta Atene in Bukarešta, oceno E ali F pa so prejeli tudi Zagreb, Torino, širše območje Milana, Krakov, Vroclav, Varšava, Rim, Praga in Budimpešta. 

  • Čistejši zrak je dosegljiv in nekatera mesta že kažejo, kako. Ukrepi, kot so nizko- in brezemisijske cone, elektrifikacija avtobusov, šolske ulice in boljša kolesarska infrastruktura, so pomagali zmanjšati onesnaženost. V zadnjem desetletju je več mest koncentracijo NO2 zmanjšalo za več kot tretjino, nekatera skoraj za polovico. Velik napredek pri NO₂ je viden v Kopenhagnu, Stockholmu, Stuttgartu, Oslu in Londonu. Pri PM2,5 je bilo veliko zmanjšanje doseženo v Sofiji, Krakovu, širšem območju Lizbone in Kopenhagnu, čeprav ga je večinoma za pripisati spremembam pri ogrevanju gospodinjstev.

V Ljubljani, edinem slovenskem mestu v rangiranju, je triletno povprečje (2023-2025) dušikovega dioksida znašalo 24,9 µg/m³, finih delcev PM2,5 pa 13,9 µg/m³. Obe vrednosti presegata novi letni mejni vrednosti EU (20 oziroma 10 µg/m³), ki bosta začeli veljati leta 2030, in sta več kot dvakrat višji od smernic Svetovne zdravstvene organizacije (10 µg/m³ oz. 5 µg/m³).

Pri onesnaženosti s finimi delci je Ljubljana 7. najslabša med 40 mesti. Od štirih mejnih vrednosti onesnaževal po novi direktivi izpolnjuje le dnevno mejo za NO2. Pri prometnih ukrepih je prejela 2 od 10 točk, saj nima nizkoemisijske cone, električnih je 15 % mestnih avtobusov, fizično ločene kolesarske steze ima 37 % glavnih cest, šolske ulice pa ima le 2 % osnovnih šol. 

Ljubljana ima sicer peš cono v mestnem središču, ki je lokalno precej zmanjšala koncentracije onesnaževal iz prometa, vendar cona zajema zelo majhen del mesta. Nizko-emisijske cone, ki bi omejila vstop vozilom, ki najbolj onesnažujejo, Ljubljana nima.

Ukrepi v prometu
Ambiciozne prometne politike za zmanjšanje NO2, kot so stuttgartska »Umweltzone«, ukrepi za manj vožnje z avtomobilom in spodbujanje kolesarjenja v Parizu ter londonska cona z ultra-nizkimi emisijami (ULEZ), so tem mestom v zadnjih 10 letih prinesle veliko zmanjšanje onesnaženosti.

Glavni vir dušikovega dioksida v mestih je cestni promet. Podatki Statističnega urada Republike Slovenije za leto 2025 kažejo, da v Ljubljano dnevno, oziroma v drugačnih časovnih presledkih, prihaja na delo skoraj 142.400 ljudi iz drugih slovenskih občin. V celostni prometni strategiji MOL ugotavlja, da se večina dnevnih migrantov še vedno vozi z avtomobilom, le-ti pa so zasedeni z nekaj več kot eno osebo. 

Samo po Celovški cesti se je oktobra 2024 v povprečju vsak dan peljalo skoraj 32.000 osebnih avtomobilov, po Tržaški pa več kot 28.000, kažejo podatki Mestne občine Ljubljana. Na najbolj obremenjenih delih avtocestnega obroča pa skupni promet dosega okoli 80.000 vozil dnevno. Ljubljana je imela leta 2024 541 osebnih avtomobilov na tisoč prebivalcev. To je manj od slovenskega povprečja.  

Pri delcih PM ima poleg prometa veliko vlogo ogrevanje gospodinjstev, zlasti kurjenje lesne biomase v individualnih kuriščih. Ljubljana mora zmanjšati tudi to onesnaženje, ki je pozimi eden glavnih virov finih delcev. Mestna občina bi morala izkoristiti svoje pristojnosti in postopno omejiti uporabo zastarelih in tehnično neustreznih malih kurilnih naprav na lesno biomaso, hkrati pa gospodinjstvom omogočiti prehod na čistejše ogrevanje, predvsem s priključitvijo na daljinsko ogrevanje, kjer je to mogoče, vendar ne na daljinsko ogrevanje, ki bi ga napajala sežigalnica odpadkov.

Pri tem potrebuje podporo države: strožje predpise za izpuste iz malih kurilnih naprav, okrepljen inšpekcijski nadzor z merilnimi napravami za ugotavljanje kršitev na kraju samem ter dolgoročne in stabilne finančne spodbude za energetsko prenovo stavb in zamenjavo kurilnih naprav, zlasti za ranljiva gospodinjstva. Da je odločno ukrepanje mogoče, kaže Krakov: z razogljičenjem ogrevanja in prepovedjo kurjenja trdnih goriv leta 2019 je fine delce v desetih letih zmanjšal za več kot polovico, kar je po ocenah preprečilo najmanj 6.000 prezgodnjih smrti.

Kotlinska lega ne sme biti izgovor, temveč razlog za strožje ukrepanje 
Ljubljana leži v kotlini, kjer se pozimi zaradi temperaturne inverzije zrak pogosto dolgo ne prezrači. Onesnaževala se zato zadržujejo pri tleh in se kopičijo, tako da so lahko za zdravje nevarne že emisije, ki bi se drugje hitro razredčile. Prav zato kotlinska lega ne sme biti izgovor za nedelovanje, temveč razlog za strožje ukrepe pri virih. Tudi poročilo Clean Cities ugotavlja, da so geografski pogoji pomembni, a niso ovira za napredek: manj ko mesto onesnažuje, manj onesnaženja se lahko nakopiči v zraku. To dokazuje Stuttgart, ki leži v ozki, slabo prevetreni dolini, imenovani »stuttgartski kotel«, in je z nizko-emisijsko cono, uvedeno leta 2008 in postopoma zaostreno, raven dušikovega dioksida v zadnjih desetih letih skoraj prepolovil.

Marjeta Benčina iz okoljske organizacije Focus, je povedala: 
»Onesnažen zrak moramo dihati vsi, ne glede na to, ali to želimo. V Ljubljani ga najbolj občutimo pozimi, ko se izpustom iz prometa pridruži še dim iz kurišč, kotlina pa se zaradi temperaturne inverzije dneve dolgo ne prezrači. Da so ravni onesnaževal previsoke in zdravju škodljive, ni več vprašanje. Vprašanje je, ali se bomo sprijaznili s tem, da živimo v mestu z nezdravim zrakom. Mi se ne bomo. Namesto razprav o metodologiji in podatkih, ki so vzeti iz uradnih merilnih postaj, pričakujemo od mestne občine jasne ukrepe, ki bodo varovali naše zdravje, saj je to ena najpomembnejših vrednot.«

Poleg prometa in individualnih kurišč, lahko stanje v Ljubljani poslabša še sežigalnica 
Poleg prometa in individualnih kurišč bi kakovost zraka v Ljubljani lahko dodatno poslabšala načrtovana sežigalnica odpadkov. Strokovni svet UKC Ljubljana je že leta 2024 pristojno ministrstvo opozoril, da bi sežiganje odpadkov v Ljubljani izrazito škodljivo vplivalo na zdravje ljudi. Nacionalni inštitut za javno zdravje umestitev sežigalnice v Ljubljansko kotlino z vidika zdravja ocenjuje kot nesprejemljivo. Pri sežiganju odpadkov nastajajo fini in ultra fini delci, rakotvorni dioksini in težke kovine, ki bi jih pozimi temperaturna inverzija v kotlini zadržala več dni. V mestu, ki že danes presega nove mejne vrednosti EU za delce in dušikov dioksid ter leži v kotlini, kjer se onesnažen zrak pozimi dolgo zadržuje, bi bil vsak nov vir emisij korak v napačno smer. 

Dr. Maria Neira, nekdanja direktorica oddelka za okolje, podnebne spremembe in zdravje Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) in verjetna kandidatka za generalno direktorico SZO, je povedala: 

»Čist zrak je ena najmočnejših naložb, ki jih lahko mesto naredi v javno zdravje. Vsaka odločitev za zmanjšanje onesnaženosti iz prometa je priložnost, da preprečimo bolezni in ustvarimo bolj zdrave ulice za vse. Te ugotovitve kažejo, da je napredek mogoč, a je preveč neenakomeren. Varovanje zdravja ljudi zahteva politično odločenost. Izpolnjevanje zakonskih mejnih vrednosti je nujno; naša ambicija pa mora biti zrak, ki varuje zdravje, ne glede na to, kje ljudje živijo.« 

S kampanjo Free to Breathe, ki se začenja danes, Clean Cities poziva odločevalce in mesta, naj ta proces izkoristijo za hitrejše ukrepanje – z jasnimi načrti za zmanjšanje onesnaženosti in s ciljnimi ukrepi za zmanjšanje onesnaževanja. Okoljska organizacija Focus poziva Ljubljano in bodoče vodstvo, naj: 

  • pripravi načrt za izboljšanje kakovosti zraka, 

  • uvede nizkoemisijsko cono z omejitvijo motornega prometa ter varne cone brez motornega prometa v okolici izobraževalnih ustanov,

  • prenovi mestni javni promet tako, da bo učinkovit in privabil tudi potnike iz osebnih avtomobilov,

  • ozavešča o negativnih vplivih kurjenja lesa v pečeh in kaminih na zdravje, 

  • z občinskimi odloki in prostorskimi načrti  omeji vgradnjo naprav na les v gospodinjstvih,  

  • opusti načrte za gradnjo sežigalnice v Ljubljani. 

Mestna občina Ljubljana ima za čistejši zrak precej pristojnosti, veliko pa mora storiti tudi država. Novo direktivo mora čim prej prenesti v slovenski pravni red in jo pravočasno izvajati, zajeziti nepravilno kurjenje lesa v neustreznih pečeh ter ne podeliti koncesije za gradnjo in obratovanje sežigalnice.

Vir: https://focus.si/

Skupnost Pozitivk

Komentarji

0

Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.

Prejšnji članek na to temo

Obresti ambicioznih podnebnih ukrepov: milijardne koristi, nova delovna mesta in boljše zdravje