#Prehrana in recepti

Teden slovenske hrane: EU bi ekološkim kmetom vzela podporo, pesticidom podaljšala življenje, potrošnikom pa zmanjšala zaščito

Ob tednu slovenske hrane organizacije ekoloških kmetov, potrošnikov in varstva okolja opozarjajo na dve odločitvi na ravni EU, ki vodita v napačno smer. Države članice so se 26. oktobra dogovorile, da podpora ekološkemu kmetijstvu v skupni kmetijski politiki (SKP) po letu 2027 ne bi bila več obvezna.
Pozitivke6 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

Hkrati Evropski parlament obravnava t. i. pesticidni omnibus (Omnibus X), ki bi številnim nevarnim pesticidom podelil neomejeno odobritev. Ekološko kmetijstvo je eden najboljših odgovorov na suše, uvozno odvisnost in podnebne spremembe, zato slovenske evropske poslance pozivajo, naj ohranijo obvezno podporo ekološkim kmetom in zavrnejo deregulacijo pesticidov.

Letošnja suša je pokazala, kako ranljiva je pridelava hrane. Izkušnje iz Slovenije in Evrope kažejo, da so se kmetije z dlje časa vzpostavljenimi ekološkimi sistemi bolje spopadale s pomanjkanjem vode. Ekološka pridelava ohranja zdrava tla z več organske snovi, ki zadržijo več vode in lažje prestanejo vremenske ekstreme. Poleg tega je ekološko kmetovanje manj izpostavljeno cenovnim šokom.

Aleš Hvalc, predsednik Zveze društev ekoloških kmetov Slovenije: »Ekološki kmetje ne uporabljamo sintetičnih gnojil in pesticidov, zato smo manj odvisni od dragih in uvoženih surovin. To je danes ključnega pomena: EU uvozi 30 % dušikovih in 70 % fosfatnih gnojil, njihova proizvodnja je odvisna od zemeljskega plina, gnojila pa pomenijo do 16 % vseh stroškov kmetov. Ko je zaprtje Hormuške ožine letos spomladi dušikova gnojila podražilo za 71 % glede na povprečje leta 2024, je morala EU sprejeti akcijski načrt za gnojila z izrednimi ukrepi za pomoč kmetom.«

Ekološko kmetijstvo je nepogrešljivo tudi z vidika biodiverzitete, javnega zdravja in doseganja podnebnih ciljev. Na ekoloških kmetijah živi v povprečju okoli 30 % več rastlinskih in živalskih vrst, hrana vsebuje manj ostankov pesticidov, manj je obremenjena podzemna voda, iz katere pitno vodo pridobiva več kot 90 % prebivalcev Slovenije, z neuporabo sintetičnih gnojil pa ekološki kmetje med drugim povzročajo manj izpustov toplogrednih plinov.

Minister za kmetijstvo Janez Cigler Kralj je oktobra poudaril, da ekološko kmetijstvo »ni zgolj način pridelave hrane, temveč pomemben del odgovorov na izzive trajnostne rabe virov, varovanja okolja, prilagajanja podnebnim spremembam in celostnega razvoja podeželja.«

Podpora ekološkim kmetom naj ostane obvezna
Kljub temu se na ravni EU pripravlja korak nazaj, ki ga je podprla tudi Slovenija. Evropska komisija je v predlogu SKP za obdobje 2028-2034 določila, da morajo vse države članice ekološkim kmetom zagotoviti plačila za preusmeritev in ohranjanje ekološkega kmetovanja. Ministri za kmetijstvo so to obveznost 26. oktobra v soglasno sprejetem pogajalskem stališču Sveta črtali: podpora bi postala neobvezna, ekološko kmetijstvo pa ne bi bilo več samostojno prednostno področje.

Saša Kralj, Umanotera: »Ekološko se v EU obdeluje 11 % kmetijskih površin, cilj za leto 2030 pa je 25 %. Kako naj bi ta cilj dosegli, če kmetom hkrati jemljemo podporo? Kmet, ki se odloča za večletni in zahteven prehod, potrebuje dolgoročno zavezo in stabilne pogoje. Tudi ljudje razumejo pomen ekološkega kmetovanja - povpraševanje po ekološki hrani, katere trg je v EU vreden skoraj 50 milijard evrov, že zdaj raste hitreje kot pridelava.«

Odločitev je zdaj v rokah Evropskega parlamenta. Poročilo, o katerem bo predvidoma 1. decembra glasoval Odbor za kmetijstvo, obveznost financiranja ekološkega kmetijstva ohranja. Ključno je, da ga poslanci podprejo in ubranijo tudi v pogajanjih s Svetom.

Pesticidi ponovno na naših krožnikih
Medtem ko bi ekološkim kmetom odvzeli zagotovljeno podporo, EU pripravlja enega največjih posegov v zaščito pred pesticidi doslej. Evropska komisija je decembra 2025 predlagala t. i. omnibus o varnosti hrane in krme (Omnibus X), ki ga zaradi vsebine imenujejo kar pesticidni omnibus. Predlog bi:

veljavnost odobritev pesticidov, ki jih danes redno presojamo vsakih 10 do 15 let, močno podaljšal, v številnih primerih pa jo naredil neomejeno, med drugim za glifosat;

prepovedanim snovem omogočil, da ostanejo na trgu še do tri leta;

razširil izjeme za uporabo najnevarnejših snovi, kot so hormonski motilci in snovi, ki škodijo razvoju ploda;

omejil možnost držav članic, da na podlagi novih znanstvenih spoznanj omejijo uporabo določenih pesticidov;

poenostavil vzorčenje in spremljanje ostankov pesticidov v hrani ter ukrepanje ob prekoračitvah mejnih vrednosti, s čimer bi se zmanjšal obseg rednega nadzora nad hrano, ki jo kupujemo.

Za predlog ni bila pripravljena presoja vplivov. Več kot 500 znanstvenikov je pozvalo k ustavitvi postopka, neodvisni strokovnjaki Združenih narodov za človekove pravice pa opozarjajo, da predlog ogroža temeljne človekove pravice, med njimi pravico do zdravja, ustrezne hrane in zdravega okolja.

Jasmina Bevc Bahar, predsednica Zveze potrošnikov Slovenije: »Potrošniki moramo imeti zagotovilo, da je hrana na policah varna. Pesticidni omnibus ne bi le podaljšal odobritev, ampak bi zmanjšal tudi redno preverjanje ostankov pesticidov v hrani. Mejne vrednosti sicer ostajajo, a manj ko jih preverjamo, manj je zagotovila, da se jih vsi držijo. Hkrati potrošnike spodbujamo, naj izbirajo lokalno, sezonsko in ekološko. A za to so potrebne tudi spodbude. Brez stabilne podpore slovenskim ekološkim kmetom bo ekološka hrana na naših policah, krožnikih vse pogosteje prihajala iz tujine.«

Elena Lunder, Focus: »Pesticidni omnibus je pisan na kožo agroindustrijskim lobijem. Ohranja model kmetijstva, ki je dosegel svoje meje in katerega uničujočih posledic za zdravje ljudi in okolje ne moremo več spregledati. Predlog se predstavlja kot pomoč kmetom, v resnici pa jih bo še bolj potisnil v odvisnost od pesticidov, v korist nekaj podjetij, ki jih proizvajajo. Ceno teh političnih odločitev pa z zdravjem plačujejo prav kmetje, delavci na kmetijah in prebivalci podeželja, ki so pesticidom najbolj izpostavljeni.«

Krepimo odpornost, ne odvisnost
Ta teden slavimo slovensko hrano: lokalne pridelke in kmete, ki nam jih zagotavljajo. A zgolj ozaveščanje ne bo rešilo težav, s katerimi se ti kmetje soočajo, od suš in toče do odvisnosti od dragih vhodnih surovin in negotovega odkupa. Slovenska hrana bo odporna le, če bodo odporne tudi naše kmetije. Zato moramo podpreti ekološke prakse ter majhne in srednje velike družinske kmetije, okrepiti povezave med kmeti, potrošniki in javnimi zavodi ter kmetijstvo odmikati od pesticidov in uvoženih gnojil. Odločitve, ki se trenutno sprejemajo v Bruslju, predstavljajo velik korak v napačno smer.

Slovenske poslanke in poslance v Evropskem parlamentu zato pozivamo, naj:

  • podprejo obvezno podporo ekološkemu kmetijstvu v prihodnji SKP, s plačili za preusmeritev in za ohranjanje ekološkega kmetovanja v vseh državah članicah, ter jo zagovarjajo tudi v pogajanjih s Svetom;

  • podprejo namenski delež proračuna SKP za kmetijsko-okoljske in podnebne ukrepe;

  • zavrnejo pesticidni omnibus X v predlagani obliki in ohranijo redno znanstveno presojo pesticidov;

  • ohranijo sedanjo intenzivnost spremljanja ostankov pesticidov v hrani, torej število vzorcev, nabor preverjenih snovi in ukrepanje ob prekoračitvah mejnih vrednosti.

Ministrstvo za kmetijstvo pozivamo, naj ministrove besede o pomenu ekološkega kmetijstva podpre tudi v pogajanjih na ravni EU ter v slovenskem načrtu za nacionalna in regionalna partnerstva (NNRP) za obdobje 2028-2034 zagotovi stabilno podporo ekološkim kmetom. 

Podpisniki:

Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj;

Zveza društev ekoloških kmetov Slovenije

Zveza biodinamikov Slovenije

Združenje za celostno regenerativno kmetijstvo Slovenije

Društvo za permakulturo Slovenije

Zveza potrošnikov Slovenije

Zveza za živali

Focus, društvo za sonaraven razvoj

Inštitut za ekološko kmetijstvo FKBV

Delovna skupina za ekološko kmetijstvo in samooskrbo mreže Plan B za Slovenijo

Združenje Demeter Slovenija

Center za trajnostni razvoj podeželja Kranj

Sporočilo za javnost je nastalo v okviru projekta Človek sit in Zemlja cela, ki ga sofinancirata Eko sklad in Ministrstvo za okolje in prostor s sredstvi Podnebnega sklada. Za mnenja, izražena v projektu, so izključno odgovorni izvajalci projekta in ne odražajo nujno stališč Ministrstva za okolje in prostor ali Eko sklada j.s.

Skupnost Pozitivk

Komentarji

0

Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.

Prejšnji članek na to temo

Razbijamo mite o nezdravem krompirju