Dokler bo laž v nas, bo zmeraj prihajala k nam na naša vrata srca in s tako ali drugačno pomembnostjo, zakrila vstop Božjemu, da bi se obdržala zakrivala vrednote, ki omogočajo pravo življenje, z obujanjem občutkov večvrednosti ali manjvrednosti in mešetarila, polna zmot o pravem življenju in osvoboditvi. Zmeraj v drugačni preobleki. Višje kot bomo dvignili srce, ne da bi odstranili očistili iz njega to, pametnejša in bolj zapeljiva bo postajala. Človek pa rase navzgor, k sodbi, in to kar je v njemu, temu se ne da upreti, tega ni moč ustaviti. Ja resnica Božja tu ne dela kompromisov, kruta pa je resnica lažnega boga, imitacija, ki v tega zmotah nastane, kakor tudi način, na katerega se ohranja vzdržuje in vlada. Niti poštenemu človeškemu sinu, pa tudi ko se povsem preda Božjemu sinu, ki nastaja v tem, ni nič kaj lahko. Ja pot do tega moje breme je lahko in moj jarem je znosen ni nikoli prelahka. Da, svobodno in lahko ali svobodno in težko, ne prevarajo resničnega.
#Misli in zgodbe
Poštenim srcem

Skupnost Pozitivk
Komentarji
2Spomini na mladost, mladostne neučakanosti iz katerih velikokrat
nastajajo starostna okamenela, do vsega ravnodušna srca, ki rečejo pa
saj ni tako,
tolažilno in skromno vesel pa sem, da le to, ni pri meni in pri mnogih
prešlo v starost.
Nova mladosti
www.facebook.com/photo/?%3Cbr%3Efbid=937643324729682&set=a.568362171657801Da ne naredi za nevredno to, kar je se v bistvu dolgo ustvarjalo, kar
omogoča pravi način življenja, kar je iz popolnoma prave Božje
osnove, bitjem iz Božjega namenjeno, za nestvarno in nepomembno,
ter ustvari razumarstvo in vse kar obstaja na tega logiki, potem iz
tega in vsega nastane biznis in sanjaški neresničen svet laži, iz
popačenih vrednot, ki vse to podpirajo in vzdržujejo.
Vse naredi temu samoumevno, in izgine vsa čudežnost
medsebojnega pravega življenja, na osnovi resnice ljubezni, sreče.
Predvsem mladim se polaga na srce, ki se odločijo za ustvarjanje
družine, ob imeti otroka pravo ustvarjanje so življenje z vsemi,
naj, se zavedajo, da vse to postane mrtvo brez duše in ljubezni duha.
Zlato duha si naj nihče ne želi, ampak k temu naj prav in pošteno
raste.
Ko se odreče vsem zlaganim prvinam, ki v njem zakrivajo resničnost
in obujajo zavajajoče slike, da je možno doseči in živeti z bleskom
lažjo in česarkoli omamne moči tega to,
kar je res ljubeče milo in sveto.
In ne samo v enem človeku, ampak v vseh in povsod.
Ko karkoli v nas to zakrije, se začne zlagano neresnično medsebojno
življenje.
En prav pridobljeni biser resnici vdanega življenja to odkrije,
vsi in vsak biser brez tega, pa to zakrijejo.
Res veliko trpljenje je ko, vlada laž, temu lažnem sijaju, pa zveni
neuničljiv stavek neizpodbitne resnice.
Prah si in v prah se povrneš.
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Misel tedna
