#Misli in zgodbe

Prezrta svarila

Ankablanka1 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

Brez slabe vesti ljudi je šla v nič večina svaril zadnjih desetletij. Človeštvo zanikrnih plodov se ob hudih preizkušnjah lahko le še komaj kaj popravi. Le kako naj nam bo pomagamo, če se nočemo zresniti? Ne le iskanje cepiva proti virusu, nujno je vseh nas samo-spraševanje in prizadevanje za dobro vseh, da ne bo kasneje bolezen ali težava udarila kje drugje oz. drugače - da nas strah pred smrtjo ne zavede še v nasilje.

Skupnost Pozitivk

Komentarji

1

AnaH
Izolacija, skrajno omejeno gibanje v naravi lahko pomagata, da hodimo skozi naravo bolj zavestno in ne več brezbrižno do vsega, kar vidimo ali s čimer se srečujemo. Vsako bitje diha isti božji dih kot mi. Po dih ne hodimo v svetišče, ki ga redko ali sploh ne obiskujemo, prejemamo ga vsak trenutek, podnevi in ponoči. Torej ni katastrofa, če so templji po svetu zaprti - in še marsikaj drugega. morda tudi zato, da se ponotranjimo in kaj pri sebi popravimo.
Prejšnji članek na to temo

Misel tedna