#Misli in zgodbe

Prazno, porazno

Sonce1 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

Najprej je ponehal hrup s stadionov. So bili polni sovražnosti in slavljenja napadalnosti? Potem so odpovedali koncerte, predstave. Se je na njih pretakalo preveč jeze, solza in premalo vzgibov srca? Potem so pozaprli gostišča. So dajala prednost alkoholni omami in zelo nezdravi hrani? Potem je po šolah utihnil živžav. Sta zmagovala tekmovalnost, nasilje vrstnikov namesto sočutja, sožitja? Potem so kupce odslovile mnoge trgovine. So ponujale preveč nepotrebne navlake, ki je ustvarjala gore odpadkov? Potem je virus prizemljili letala in vlake. Se bodo popotniki vsaj zdaj zamislili, kako je beguncem ob zaprtih mejah sveta? Potem so se izpraznila še svetišča. So služila bolj videzu kot vsebini in zgledu, s premalo obžalovanja, odpuščanja, ljubezni? Ne bojmo se, nismo sami! Bog je vedno z nami; vendar le, ko smo razumevajoči, strpni, ljubeči.

Skupnost Pozitivk

Komentarji

0

Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.

Prejšnji članek na to temo

Danes za jutrišnji dan