#Misli in zgodbe

Prekinjanje sogovornika

Ankablanka1 min branja
Deli zgodbo

Prekinjanje sogovornika je kot zajezitev reke. Nizki človeški jaz je jez, ki deluje podobno kot zapornica. So res moje misli in besede boljše, prinašajo prave spodbude in rešitve? Prihajajo iz očiščene zavesti ali iz odplak mojih zmot ali celo iz greznice greha? Je res vredno tvegati, da me sogovornik utiša s poplavo jeznih besed ali z odhodom?

Na isto temo
Prejšnji članek na to temo

Misel tedna

1 min branja
Komentarji

Komentarji

6 komentarjev

Nan

Prekinite nazaj.
Celo Budho so prekidali in "utišavali" v debatah, to je bil del treninga, kako se naučiti obvladovati svoj ego, obdržati zbranost in dovoliti sogovorniku svobodo razlaganja.

tibetanski budistični menihi v dharma debati
https://www.youtube.com/watch?v=0qtXPuyE3BY
Nan
Video dodatno pojasnjuje gesture in smisel načina debate.(v tibetanskem budismu).
AnaH
Nekoč sem na sestanku prevajalk in lektorice bila deležna jeznega vzklika: "Pa naj povem kaj do konca!" To je bilo pospremljeno še z udarcem roke po mizi. Krivo je bilo moje neučakano dopolnjevanje. Sem si vzela k srcu. Še se učim poslušati, včasih uspešno, vselej pa še ne.

Nedavno sem sestro prosila, naj mi pusti kaj povedati do konca, ker me njeno nenehno prekinjanje utruja. Odgovorila je: "Kaj se ti ne znaš pogovarjati?!" Pozneje se mi je zdelo kar prav, da si moje postarane glasilke lahko še bolj oddahnejo.
Ankablanka
Spoštljivo poslušati sogovornika je šele začetek, svojega odgovora naj tudi v mislih še ne bi pripravljali. Če počakamo, nam marsičesa ne bi bilo treba dodajati ali se celo ob kaj spotikati.

Če bi to upoštevali, naša TV-omizja ne bi bila govor drug mimo drugega. In prinesla bi rešitve in ne novih zapletov.