#Misli in zgodbe

Dolga pridiga

Sonce1 min branja
Deli zgodbo

V neko judovsko versko občino je prispel potujoči pridigar in želel nagovoriti vernike v shodnici.
Kot je bil navajen, se je ogrnil z molitvenim plaščem in pridigal z zaprtimi očmi.
A njegovega govora nikakor ni hotelo biti konec.
Govornik ni opazil, kako ljudje drug za drugim zapuščajo molilnico.
Naposled je ostal samo še služabnik, ki je imel nalogo, da na koncu zaklene shodnico.
Ko je tudi temu pošla vsa potrpežljivost, je stopil do pridigarja, položil predenj ključ in rekel:
»Samo tole bi vas prosil: ko boste končali, zaklenite shodnico.«

Bogdan Dolenc

Vir: Drobci judovske modrosti. Družina 32 – 10. avgusta 2003.

Danijela Premzl

Prejšnji članek na to temo

Vse, kar moram vedeti, sem se naučil v vrtcu

Komentarji

1 komentar

Danilo1
Dokler je v tej skupnosti potrebno zaklepati shodnico,
potrebujejo zelo potrpežljive "pridigarje" še naprej!