Citat iz Malega princa

Ne bomo trpeli zaradi tega, če bomo pozabili na otroštvo, in odrasli, trpeli pa bomo zaradi tega zagotovo, če bomo pozabili, kar je za nas in za vse resnično dobro.

Ljudje smo zelo različni, imamo različna doživetja, tudi otroštvo, in čeravno smo bili vsi otroci, je pri kom tako, da bi najraje otroštvo pozabil, in pri drugem, da ga nikoli ne bi zapustil. Že zato je to pri vsakem drugače. Zelo smo lahko pa srečni že ob spoznanju, da obstaja za vsakega od nas, pravi način razrešitve tega, kajti niti oklepanje niti beg pred otroštvom nista rešitev, ampak je rešitev pravo spoznanje o njem kakor tudi o vsem ostalem. Četudi je naša pot od otroštva do danes na nek način izoblikovala naše zdaj, vendar če premoremo imeti resnično nepristranski pogled na otroštvo in vse, bo tudi otroštvo in preteklost nemoteče zasedlo pravo mesto v našem življenju. Vedeti moramo da od kruha, ki smo ga včeraj pojedli, tudi če je bil še tako dober ne moremo biti siti danes, kakor ne moremo biti siti danes od kruha ki nam je obljubljen za jutri, in na koncu je tudi obljuba samo obljuba, saj je zelo odvisna od tega, kakšen je ta ki nam je obljubo dal. Mnogim se zgodi, če niso srečni v zdaj da podoživljajo vedno znova preteklost v sebi, ker imajo spomin da so takrat vsaj delček te sreče imeli. Skoraj vsak nekaj časa gleda na zdaj skozi prizmo včerajšnjega, s tem pa onemogoči da bi ta zdaj doživel tak kot je nov, kajti v življenju kar se zgodi je redkokdaj isto in velikokrat je podobno staremu samo zaradi tega, ker gledamo na zdajšnja doživetja skozi prizmo starega. Ne bi nas smelo včerajšnje tako pretresti ali očarati- ( ne misliti da naj ne bi imeli vse srčnosti, prav je da imamo res vso srčnost, vendar moramo vedeti in imeti- v nas mora živeti- v zdaj biti tu, to kar resnična srčnost je, saj resnična srčnost je taka, da je ne more popačiti noben dogodek krivica, in povzročiti da bi zaradi tega ravnala narobe in naredila komerkoli krivico ), in, če je tako se nam ne zgodi, da skozi prizmo prizadetosti gledamo in si projiciramo današnje dogodke, in s tem ne zgubimo hrabrost in zmožnost doživeti dogodek tak kot je, kakršen je brez olepšav in brez pesimizma v zdaj, saj če bo tako, karkoli že se nam pripeti, bomo najbolj prav ravnali.

Pa zakaj bi se tega spominjali ?