Epilog

epilog Zadnje besede svečenika množca se razide. Pogled zadni dotik poljub slike mladotnih let pomladi let ljubezni ki krasi zdaj, Njen nov mrzel dom. Strmi v sliko lepoto Nje, od 20 let tega.... ...misel... umakne se v spomine: ko njen objem poljub ostvaril mu je raj srcu. Ko nje poljubi zbudili v zori jutra, temne oči žarele so v soncu zarje.... sklonila se k njemu da čutila toploto nežno je telesa...objem pritegne obraz njen v poljub, ki vda se v vzori jutra. Glas: Sir!...time to go, we lock up now. ---------------- Glas zbudi ga spominov sanji minulih, ki pokriva mrzal prst jih zdaj. Vendar resnica upa ne gine, da slednje trombe glas vstajenja. nekoč bo zazvenela. V veri tej, da objel Njo nekoč bo še lahko...up ta dvigne ga pokončno umakne se močjo voljo novo - s prostora Nje počitka. v sanjah upa novih dni spočije in zaspi, in sanje upa blažijo mu srce ''''''''''''''''''''''''''''''''''''''' aries