To je tudi v svetovnem festivalskem merilu redka in dragocena posebnost, ki Festivalu Maribor daje dodatno težo in pomen. Veseli nas, da vse več domačih in tujih obiskovalcev ter glasbenih strokovnjakov prepoznava to neprecenljivo posebnost festivala, ki bo čez dve leti ena ključnih osi programa Evropske kulturne prestolnice.
DVORANA UNION
1. Dan - Petek, 3. september 2010, 19:30
GLASBENO DRUŽENJE
Avstralski komorni orkester,
Orkester Festivala Maribor
Richard Tognetti – vodstvo, solo violina
Solisti:
Kirsty Hopkins – sopran,
Fiona Campbell – mezzosopran,
Andrew Staples – tenor,
Matthew Brook – bas
Spored:
Peter Sculthorpe: Irkanda I
Allan Pettersson: Sonata št. 2, 1. stavek iz Sedmih sonat za dve violini
Nina Šenk: Navitas II. – himna festivala
Dmitrij Šostakovič: Adagio (Elegija) za godalni kvartet (po ariji Katarine iz 3. dejanja Lady Macbeth iz Mzenska)
Dmitrij Šostakovič: Allegretto (Polka) za godalni kvartet (po Polki iz baleta Zlata doba)
Johann Sebastian Bach: Missa Brevis v g-molu, BWV235
Antonín Dvořák: Simfonija št. 8 v G-duru op. 88
Festival Maribor 2010 odpira njegov umetniški vodja Richard Tognetti z izvedbo skladbe Irkanda I za violino solo najvidnejšega avstralskega skladatelja dvajsetega stoletja. Irkanda je aboriginska beseda, ki označuje oddaljen, neposeljen kraj. Prav takšna, polna srce parajočega vzdušja osamljenosti, zapuščenosti in izoliranosti je tudi njena glasbena govorica. Brez dvoma nenavaden, samoten pričetek festivala!
A v nadaljevanju koncerta vsaka nova skladba na oder pripelje nove in nove glasbenike. Nedoumljive genialnosti velikega Johanna Sebastiana ne gre razlagati, potrebno mu je preprosto prisluhniti, kajti kdor ga ni slišal, še ni slišal veliko. Bachova glasba združuje in oplaja. Vse kar nas razdvaja postane majhno in nepomembno in festival pred našimi očmi postaja to, kar mora biti: ustvarjalno druženje glasbenikov, ki s polnimi pljuči zazveni v radostnem finalu: Dvořákovi 8. simfoniji.
Kakšna hvalnica skladateljeve ljubljene dežele, polne ljudske glasbe, pesmi, plesov in slovanske prisrčnosti! Kakšen kontrast samotnim obzorjem avstralske divjine in goloti Irkande! In kako zgovorna ilustracija bistva in poslanstva festivala: v skupni strasti do glasbe združiti glasbenike z vsega sveta ter ”biti sam” prepisati v ”biti skupaj”!
