Bivši, visoko rangirani jezuitski duhovnik Alberto Rivera prav tako v svoji knjigi Vatikanske ubice (Vatikanski morilci, op.a.), piše, da je Vatikan pomagal nekaterim Židom. Toda ali je bil namen te pomoči iskren? Rivera, ki je kot »insider« imel preveč informacij o prikritih načrtih katoliške cerkve in prikritih zgodovinskih dejstvih o zločinih Vatikana, zato so ga po izstopu iz cerkve tudi na vse mogoče načine želeli ubiti, pravi, da je bila »pomoč« nekaterim Židom še ena v vrsti pokvarjenih iger Vatikana. V knjigi opisuje, citiram: »Jezuiti so mojstri prevare. Vatikan je prevzel tisoče Židov, ki so se spreobrnili v rimokatoliško vero, in jih med vojno skril pod vatikanske griče. Zakaj? V primeru, če bi Hitler izgubil. Vatikan se vedno zaščiti v primeru, če se jim načrti ne uresničijo. Na ta način so lahko svetu proglasili, da so v bistvu oni tisti, ki so ščitili Žide pred Hitlerjem. Kakšna zlonamerna, umazana igra.«
Rivera piše tudi o strategiji Vatikana po drugi svetovni vojni: »Nemčija je kapitulirala 9. maja 1945. Evropa je bila v ruševinah. Jezuiti so vedno pripravljeni za preobrat, vedno so imeli pripravljene previdnostne ukrepe v primeru poraza v drugi svetovni vojni, in to so bili: storiti vse, da bo vsak verjel, da Vatikan ni imel nič z vojno, biti prepričan, da bodo uporniški duhovniki, nune in redovniki, ki so bili proti Vatikanu, uničeni v koncentracijskih taboriščih, in potem prikazati svetu, da so tudi privrženci papeža bili preganjani, ukazali so določenim katoliškim družinam in njihovim duhovnikom, da ščitijo Žide v svojih hišah, tako, da v prihodnosti to izpade kot dober javni material za filme, knjige… Potrebno je pripomniti, da so ti Židi že bili spreobrnjeni v katoliško vero.«
Janez Škorjanc
Šentjanž pri Dravogradu 112
2373 Dravograd