»Pri obnovi mostu smo poskrbeli tako za trajnost kot za varnost, za trajnost z izbiro kamnite obloge, za varnost ljudi pa tako, da most ogrevamo, da ne prihaja do zaledenitve, da ljudem ne drsi in ne prihaja do neljubih zimskih nezgod. Ogrevamo pa le v času padavin in ko je možnost zaledenitve.« S tako poenostavljenim pojasnilom je zadovoljil nevedne, ostalih pa ne. Zato si poglejmo še pravi vzrok in posledice.
Vzrok za ogrevanje
Tlak mostu je hotaveljski marmor. Nekdo je imel zelo velik interes, da ta kamen Občina kupi in ga tudi je. In tako je tlak na mostu iz materiala, ki je podvržen propadanju. Da bi to ublažili, so kamen impregnirali. Zdaj vode ne vpija več, ga bo pa treba še kdaj premazati, saj impregnacija ni trajna.
Ker pa moker impregniran marmor še vedno drsi, recimo pri nizkih temperaturah, ko pada dež ali sneg, je potrebno most ogrevati, da je površina suha. Če bi vgradili namesto apnenca granit, grelcev ne bi potrebovali. Zakaj mislite, da se je občinska oblast odločila drugače?
Posledice
Samo v januarju so v enem samem mesecu porabili za gretje mostu 4921 kWh. S to energijo bi lahko imelo 246.000 družin prižgano 20W sijalko celo uro – skoraj polovica slovenskih družin. Za ogrevanje mikro brvi v Škofji Loki so namreč v njen tlak vgradili grelce moči 28.000 watov.
Predsednik Alpe Adria Green
Vojko Bernard
Komentarji
3 komentarji
Zmrzovanje mostov je znana težava in nima veliko povezave z materialom.
Ob mrazu navadna tla ne zmrznejo hitro, saj je zemlja akumulator toplote. Povsem drugače je pri mostovih, ker se ta kmalu ohladi na temperaturo zraka in se na njem vsaka voda (iz dežja, megle, mokrega snega,..) nemudoma spremeni v led.
Tu ne pomaga bolj grob tlak, saj ga led prekrije.
Ogrevanje nevarnih odsekov v svetu zato ni nova stvar in je vse bolj prisotno tudi v Sloveniji. Menim da je povsem upravičeno, če se s tem prepreči, da bi si v letih uporabe mostu mnogo ljudi zlomilo, roko, nogo, razbilo glavo, itd...
Moč 28000 W je komaj dovolj za ogrevanje povprečne enodružinske hiše. Povrhu se navadno uporabijo samoregulacijski kabli, tako da se večji del časa rabi le delček te moči in je računanje s polno močjo napačno.
Strošek energije je v vsakem primeru povsem neznaten v primerjavi z odškodninami, ki bi jih morali plačati ljudem, kateri bi se na mostu polomili ali bog ne daj postali trajni invalidi. Posebej stari ljudje se na ledu težko ulovijo, padci pa imajo praviloma hude posledice (zlomljeni kolki, medenice, nalomljen hrbet....., kar se včasih nikoli več povsem ne pozdravi)
Opazovanje in opozarjanje kje se denar meče proč, je po mojem mnenju zelo pozitivno in bi tega moralo biti še več, za primer tega mostu pa zagovarjam da je ogrevanje za razleditev kar primerno.
Zakaj se ne bi župan Draksler privoščil svojega spomenika, saj si je ljubljanski Zoki postavil tudi svoj stadion. Plačevali bomo pa tako in tako davkoplačevalci.
Za take bedaste odločitve bi morali s svojim premoženjem garantirati vladajoči, pa ne bi prihajalo do narcisoidnih odločitev.
Če bi to pustili delovati le zaradi mokrote, bi pa to res bila živa norost.
Takšna ogrevanja so danes tudi pri nas precej običajna - denimo tudi na uvozih v podzemske garaže - celo pri novejših stanovanjskih blokih.