Ekipa pravi, da rezultati raziskave kažejo, da bi izguba teh "vročih točk“ evolucije lahko pomenila "izgubo možnosti za nastanek novih vrst“. Koralni grebeni so dom številnim morskim vrstam, v smislu njihove biološke raznovrstnosti jih znanstveniki pogosto primerjajo s tropskimi deževnimi gozdovi. Nemški znanstvenik Wolfgang Kiessling, ki je vodil študijo, koralne grebene opisuje kot "črpalko novih življenjskih vrst“. S kolegi je preučeval fosile, da bi našel najzgodnejši dokaz bentoških bitij (oziroma vrst, ki živijo na morskem dnu).
Ta bitja so dober pokazatelj evolucije. Do svoje smrti ostajajo na morskih tleh, ko pa umrejo, se njihovi organizmi mnogokrat spremenijo v fosile, skupaj z nekaj ostanki njihovega življenjskega prostora. Znanstveniki so pregledali fosile iz vsakega bentoškega rodu in skupine vrst. "Pregledali smo, kje in kdaj se je vsak rod prvič pojavil,“ je razložil dr. Kiessling.
Carl-Gustaf Lundin, vodja morskega programa pri Mednarodnem združenju za ohranitev narave (IUCN) je dejal, da takšne študije podajajo trdne dokaze, da so grebeni centri morske biološke raznovrstnosti. "Sedaj lahko vidimo njihov pomen v evolucijski zgodovini našega planeta,“ je povedal in dodal, da trenutno planet vsako leto izgubi dva odstotka grebenov, večinoma zaradi višanja temperature v oceanih ter njihovega zakisljevanja, še pišejo v Žurnalu24.
Vir: www.zurnal24.si
