Domoljubna, ekološka in prostorska politika slovenskega naroda

Tokrat se bom potrudil biti bolj uglajen, čeprav tvegam, da bom na ta rovaš tudi bolj suhoparen. Nerad se vpletam v dnevnopolitične teme, tokrat se izjemoma oglašam - tudi zato, ker se bojim, da bi znal v konkretnem primeru vrag nazadnje odnesti šalo. Čeprav sta prav humor in ironija lahko tista, ki premagujeta napetost in resnost trenutka ter pomagata k pomiritvi in sproščanju strasti, je na žalost tako, da je pri fanatikih, ki že po definiciji sprejemajo samo šale na tuj račun ali pa še to ne, takšna igra lahko tudi zelo tvegana. Strinjam se s predsednikom Turkom in z vsemi tistimi, ki menijo, da je referendum o ratifikaciji vstopa Hrvaške v Nato nepotreben in škodljiv. Strinjam se tudi z ukrepi, ki jih je sprejela Vlada, ko je zaradi spornih zemljevidov, po proceduralni in tudi pravniško argumentirani poti zaustavila pristopna pogajanja Hrvaške v EU. Dokaj diplomatsko, še vedno v fraku in cilindru, brez nepotrebnih emocij in skoraj brez odvečne bojevniške retorike. Zato pa, ko gre za referendum, odločno nasprotujem tistim, ki navijajo zanj in menijo, da bo to na pozitiven način pripomoglo k reševanju problema. Pri tem nimam toliko v mislih ugleda Slovenije ali kolateralne politične škode pa tudi ne tistega vedno znova ponavljajočega argumenta o trošenju davkoplačevalskega denarja. Ne gre za denar. Demokracija pač zahteva svojo porcijo trošenja. (Mimogrede, zelo se strinjam s tistimi, ki menijo, da bi morali čimprej spremeniti zakon o referendumu.) V primeru tokratnega referenduma vidim na obzorju predvsem polarizacijo in spor med samimi državljani Slovenije. Pa nikoli nisem zagovarjal ideje o kaki enotnosti naroda, ker so to bolj ali manj narodnjaške floskule, ki smo jih podedovali še iz časov »bratstva in enotnosti«. Parlamentarna demokracija zahteva svoj davek v prerekanju, jalovih razpravah, neumnih debatah, politični demagogiji, butalskih prepirčkih, šentflorjanski zakotnosti in nenazadnje tudi v množici brezplodnih referendumov. Pri demokraciji in pogosto tudi pri diktaturi je tako, da ljudje dobijo takšno oblast, kot jo zaslužijo (seveda potem po svojem lastnem izboru veselo pljuvajo), skoraj v vseh primerih se namreč vladalci prilagodijo mentaliteti podložnikov, ki jim strokovno rečemo tudi »volilno telo«, in tudi tokrat ni veliko drugače. Recimo pa, da obstaja nekakšen higienski minimum, ki še zagotavlja, da se demokracija ne izrodi v »čandalokracijo« najslabše vrste. Menim, da je v Sloveniji zelo malo možnosti za kaj takega, tokratni referendum pa ponuja možnost, da se zgodi delitev na naše in vaše, na rodoljube in na nerodoljube, na zavedne Slovence in na izdajalce. Nič ni narobe, če se Slovenci prepiramo o tem, ali je boljši Janša ali je boljši Pahor, ali sta oba zanič, pa kdo je baraba ali tajkun, pa kdo je bolj zaslužen za to ali ono, kdo krade in kdo ustvarja, kdo je kriv za to in ono, celo zmerjanje s komunisti in fašisti in tajkuni in klerikalci in vulgoliberalci in ne vem še s čim, je lahko kolikor toliko običajen sestavni del parlamentarne in izven parlamentarne poulične debatne folklore. Tokratni referendum, ki ga vsiljuje mitomanska Stranka slovenskega naroda s prapraVenetskim pedigrejem, pa zna prvič po letu 1941 zares razdeliti Slovence na dve sovražni kasti – na Rodoljube in na Izdajalce. Že v času druge in še veliko bolj v času prve svetovne vojne, so vsi pacifisti in celo tisti, ki se niso veselili vojne, veljali za izdajalce. Danes bo zadostovalo že, če se ne strinjaš s tem, da se sosednji državi, s katero imaš nerešen ne tako velik mejni spor, ustavi rutinsko pot v mednarodno vojaško zvezo. Da je absurd še večji, so predlagalci referenduma nasprotovali takemu članstvu že v primeru same Slovenije. Zavedati se moramo, da ekstremisti vedno gredo čez rob! Samo tako lahko profilirajo svojo pozicijo (In tako, mimogrede svojemu prijatelju v orožju – plemenitemu Jelinčiču, poberejo še kakšen glas). Če bi, hipotetično, vlada izpolnila vse njihove pogoje, bi »Rodoljubi Slovenskega Naroda« gotovo zahtevali najmanj desant na Bregano ali Hotizo. Če bi naša policija slučajno res poizkusila in uspela v čem takem, bi »Rodoljubi« zahtevali tankovski blitzkrieg do Savudrije. In če bi se nam po kakšnem čudežu posrečilo »osvoboditi« Savudrijo, bi vsi kričali »Gremo preko Mirne!« ali "Pula je naša!". In potem bi čez sto let slavili novega generala Maistra. Ali pa kako novo Kosovsko bitko. Mogoče bitko pri Bujah, kjer sta se v samomorilskem bombnem napadu raztreščila zadnja dva slovenska Pilatusa. In vedno bi bil se potem našli »izdajalci«, ki se seveda ne bi strinjali s tem, da so se naši v Afganistanu prekaljeni borci ustavili na reki Mirni. Norost. Zato, da ustaviš konje, se je včasih potrebno tudi vsaj malo vživeti v kožo "nasprotnika" (Hrvatov) in si priklicati občutke njihovega »domoljublja«. Ko potem vlečeš poteze zdaj z ene in zdaj z druge strani, ko se izmenično predajaš zdaj našemu zdaj Hrvaškemu patriotizmu, kot nekaj časa igraš sam proti sebi, moraš uvideti, da se zadeva ne more končati drugače, kot z izbruhom splošnega sovraštva in nazadnje z oborožim spopadom. Parole in gesla, ki jih uporabljajo Hrvati so enaka ali podobna našim. Intimno seveda vsi čutimo in tudi vemo, da je prav na naši strani in da se je Slovencem dejansko zgodila zgodovinska krivica. Morali bi pa tudi razumeti, da tega ne vedo Hrvati, ki emocionalno še vedno na pol živijo v svoji minuli vojni. Še manj razume te zadeve mačeha Evropa. Niti najmanjše možnosti ne vidim, da bi lahko kaj pridobili pri odpravljanju te zgodovinske krivice s pomočjo referenduma na temo »Ali naj zajebemo sosede?« O Hrvatih imamo Slovenci lahko tudi najslabše mnenje, ampak zgodovina nas bi morala vendarle naučiti, da je resnična nevarnost, če že govorimo o tem, vedno prihajala iz severa in predvsem iz zahoda. Pogumnim dečkom iz SSN, ki se ponašajo s poznavanjem naše herojske zgodovine iz časa Karantanije, zagotovo manjka občutek za realpolitiko 20-tega in 21-tega stoletja. Če nekoliko poenostavim; zezanje z Evropo si lahko privoščimo, z ZDA in Natom pa že veliko manj. Po drugi strani je tu še igra palice in korenčka. Če spet karikiram: EU palica, NATO korenček. Oni bi pa kar mlatili in mlatili po Hrvatih, kot bi šlo za kako maščevalno fuzbalsko tekmo. Seveda so take igrice ščuvanja preproste, če ti ni potrebno prevzemati nikakršne odgovornosti. Če vprašate mene, se je bolje pogajati in celo prepirati 100 let, kot pa se vojskovati en sam dan. (Sploh pa v času, ko imajo Hrvati bistveno več težav sami s sabo, kot mi.) Vedno bolj se kaže politična modrost na žalost že preminulih »bivših komunistov« Račana in Drnovška, ki sta premogla dovolj takta in politične modrosti, da sta pripravila za obe strani enako »povsem gnil« kompromis. Močno dvomim, da bo kdaj kaj takega uspelo zapriseženim hrvaškim in slovenskim »domoljubom«, ne vidim tudi možnosti, da bi v primeru spora lahko uspešno posredovala vesoljna in bratska RKC, kar se je pokazalo že v primeru Razkrižja. Upajmo, da bodo vendarle na koncu zmagale razsvetljenske ideje. Marko Črnigoj

Predsednikoma Pahorju in Türku 22 Feb 2009 ob 09:17 PM Predlogi predsedniku Vlade g. Borutu Pahorju in poziv predsedniku Republike g. Danilu Türku ter odgovornim političnim predstavnikom v Republiki Sloveniji V petek, dne 20.02.2009, smo se v Mariboru, na sestanku s predsednikom Vlade Republike Slovenije, g. Borutom Pahorjem, dogovorili, da bomo v Stranki Slovenskega Naroda pripravili konstruktivne predloge za razrešitev trenutne krize glede vstopa Republike Hrvaške v NATO. Pri konkretnem reševanju mejnega spora z Republiko Hrvaško, je SSN gospodu Pahorju na istem sestanku ponudila brezplačno strokovno pomoč. Predsednik SSN je nemudoma sklical strokovno skupino SSN za mejna vprašanja z Republiko Hrvaško, ki je opravila ponovni pregled dejstev in pripravila predloge, ki bi lahko po mnenju SSN ob dobri volji političnih voditeljev obeh vpletenih držav in njegovi posledični realizaciji, omogočil nastanek pogojev za dokončno rešitev mejnega vprašanja med obema sosedama. Stranka Slovenskega Naroda bo v vsakem primeru nadaljevala z aktivnostmi da zbere potrebnih 40.000 podpisov za zakonodajni referendum ob vstopu Republike Hrvaške v NATO, saj so dosedanje poteze tako slovenskih, kot hrvaških politikov jasno pokazale, da Hrvaška še ni pripravljena na vstop v NATO, njihovi volivci sami pa niso dobili priložnosti za referendum. Predsednika Vlade Republike Slovenije Boruta Pahorja pozivamo, naj njegova Vlada sprejme naslednje sklepe in prične z navedenimi aktivnostmi ter tako zagotovi pogoje za začetek reševanja obmejnih vprašanj: 1. Vlada naj v svojih ravnanjih v skladu z Ustavo RS, Zakoni in pooblastili prične uresničevati sklepe 7. izredne seje Državnega zbora Republike Slovenije, z dne 19. 02. 2009, o zaščiti slovenskih interesov ob vstopu Republike Hrvaške v NATO. To pomeni, da se v imenu Republike Slovenije nihče nima pravice pogajati, niti ne more biti predmet mednarodne arbitraže, mednarodnega sodnega telesa ali mediacije teritorialni stik Republike Slovenije z odprtim morjem, celovitost Piranskega zaliva in med drugim zaselki na levem bregu Dragonje ter ozemlje na levem bregu Mure pri Hotizi 2. Vlada Republike Slovenije naj nemudoma, najpozneje pa v roku desetih dni zahteva umik hrvaških državnih organov z ozemlja Republike Slovenije ter odstranitev hrvaških.začasnih kontrolnih točk s slovenskega ozemlja v Sečovljah in z levega brega Mure pri Hotizi. V primeru, da Vlada Republike Hrvaške v roku petih dni od prejema zahteve svojih organov ne bo umaknila s slovenskega ozemlja, naj Vlada Republike Slovenije nemudoma začne aktivnosti in postopke za mednarodno sodno zaščito suverenosti slovenskih ozemelj po stanju na dan 25.06.1991, ki so sedaj pod hrvaško zasedbo. 3. Vlada Republike Slovenije naj seznani države članice EU in NATO o dejanskem stanju na dan osamosvojitve, 25.6. 1991, razvidnem iz dokumentacije v Beli knjigi MZZ ter o enostranskih hrvaških ravnanjih po tem datumu, zlasti v obdobju po letu 1993 do danes ter o sklepih DZ RS, dne 19.2. 2009. Vlada Republike Slovenije naj pridobi podporo svojih zaveznic članic NATA in EU v zahtevi, da Republika Hrvaška na celotni meji z Republiko Slovenijo vzpostavi stanje z dne 25. 06. 1991. SSN obenem poziva predsednika Republike Slovenije g. Danila Türka in vse ostale politične akterje, naj v javnosti prenehajo pozivati državljane k neizvrševanju njihovih ustavnih pravic iz naslova referenduma. SSN vsem naštetim predlaga, naj se opravičijo javnosti zaradi dosedanjega 18-letnega zastoja in zastavijo svoj ugled za spremembe referendumske zakonodaje, ki jo ocenjujemo kot ustavno sporno, pomanjkljivo in restriktivno. Stranka Slovenskega Naroda Predsedstvo

Blatenje se je pričelo, nadaljevalo se bo z medijsko blokado 22 Feb 2009 ob 12:19 PM V SSN strogo zanikamo zlonamerne laži televizije »na poziv« POP-TV, ki je v včerajšnji oddaji 24ur, pod prispevkom »SSN ime tedna« predvajala mladeniča, kako urinirata na zelenici in enega od njiju ko je odrinil kamero. Z vso odgovornostjo trdimo, da omenjena mladeniča nimata nikakršne veze s SSN, kot tudi, da v članstvo stranke ne morejo vstopiti državljani pod 18 letom starosti! Parlamentarna politika je skladno s svojo UDBAško doktrino »najprej diskreditirati, potem eliminirati« začela blatiti Stranko slovenskega naroda in njene člane predstavljati kot neslovence in kriminalce ter tako vplivati na vse državljane, ki podpirajo naša prizadevanja. Doslej se v medijih nikoli ni pojavilo razčlenjevanje politikov ali drugih javnih oseb na podlagi narodnosti. V SSN nismo šovinisti, kot lahko vedno s ponosom poudarimo ampak domoljubi, ki ljudi cenimo po dejanjih ne po krvnih zrncih! Vsekakor veliko bolj spoštujemo lojalne državljane, ki mogoče niso slovenskega porekla (kar je zgodovinsko vprašljivo, saj Slovenci živijo tudi izven države matice), kot Slovence, ki bi za pest drobiža izdali lastno mater in državo prodali tujcu ali okupatorju. Vsi vemo kdo taki nelojalni Slovenci so in vsi vemo, kam so pripeljali to državo. Predsedstvo SSN

LOVRO ŠKRINJARIČ NI TRMA CIVILNE DRUŽBE, STRANKA SLOVENSKEGA NARODA JE NJENA VEST V Žurnalu sem prebrala, da je Lovro Škrinjarič trma civilne družbe, da drži v šahu celotno slovensko politiko in članstvo Hrvaške v Natu, da še ni odstopil od pobude Stranke Slovenskega Naroda za referendum in da je to zaušnica politiki, ki v 17 letih ni razrešila mejnih vprašanj s sosedo. Lovro Škrinjarič ni trma civilne družbe, temveč je njena vest. Kdo pa je Lovro Škrinjarič? Po poklicu je Lovro Škrinjarič univerzitetni diplomirani pravnik, predsednik Zveze domoljubnih društev Hervardi, ki je po odstopu predsednika Stranke Slovenskega Naroda Zdenka Vinkova Vincenca zaradi bolezni, prevzel vodstvo te stranke. Lovro Škrinjarič je domoljub, ki ureja spletne strani domoljubnega društva Hervardi. Na navedenih spletih straneh najdete članke o slovenski zgodovini, simbolih, heraldiki, o slovenskem jeziku, narodne pesmi, slovenske pregovore, slovenska imena mesecev, stara izročila in običaje, zapise in slike o narodnih nošah, plesnih izročilih, slovenskih običajih in slovenskih praznikih, o narodni mitologiji, znamenitih slovenskih osebnostih, ki so zaznamovale čas in dosežke naroda, o narodnih herojih in bitkah, avtohtonih rastlinskih in živalskih vrstah, zemeljevidih skozi zgodovino naroda, vse o Francetu Prešernu Zdravici ali Zdravljici, uglasbene slovenske domoljubne pesmi in še bi lahko v nedogled naštevali. Iz Hervardov je vzniknila Stranka Slovenskega Naroda, s sedežem v vzhodni Sloveniji in jo sestavljajo delavci, kmetje in razumniki iz vse Slovenije, le-ta je hkrati vest civilne družbe, ki se z mnogimi odločitvami in ravnanjem aktualne politike žal, nikoli ni v celoti strinjala. Zato je prav, da se je kot antipol uradni politiki pojavila civilna družba s kritično besedo, ki se bo zagotovo kmalu pojavila tudi kot parlamentarna stranka. Ko govorimo o Lovru Škrinjariču lahko kaj hitro ugotovimo eno izmed njegovih posebnosti: odlikuje ga njegova mehka in topla osebnostna govorica, s katero nagovarja ljudi, da bi v njih prebudil domoljubno čustvo in narodno zavest. Ne le govorica, tudi njegov iskreni in odločni pogled v njegovih globokih očeh razodeva socialno sestavino osebnosti. Samozavest ponosnega Slovenca in budnost varuha domovine lahko štejemo za volitveno dejanje trdnega prepričanja in iskrenosti, da je zanj domovina najvišja vrednota. V jedru je opozicija vsemu, kar je napačnega, ponarejenega in igranega kot pravšnje. S svojim nazorom združuje Slovence v skrbi za narod. Vse kar je tuje in spačeno, je zanj neosebno. Zagotovo je Lovro Škrinjarič oseba, ki bi si jo želeli videti v aktivni politiki. Slovenska politika zagotovo potrebuje prečiščevanje z določenimi kadri in obogatitev z novimi. Ljudje smo že utrujeni in s posebnimi senzorji občutimo kdo se bori za interese naroda in kdo le za svoje lastne. Politična osebnost ni samo »amor sui«, temveč tudi »amor alterius«. Ljubezen do naroda je bistvo življenja. Šele, ko se začne človek v spoznanju in ljubezni poistovetiti z narodom, preseže lastni jaz in se začne obračati kot sončnica za soncem, neposredno k ljudem, njihovim potrebam in njihovim čustvom zakoreninjenosti v lastno zemljo, jezik, kulturo in tedaj dobivajo stvari okrog njega svoj pomen. Participacija ali deležnost v bivanju je povezanost z lastnim narodom. Človek se razvije prek svoje materne govorice in prek nje razvija številne variante nacionalne kulture, ki je slehernemu narodu svetinja. To je dediščina očakov, politika pa je samo nasledek, njena hčer, ki je dolžna to plemenito domovinsko čustvo varovati, dolžna je varovati svoje domače ognjišče, zemljo, vodne izvire, reke, gore, morje, domove in ljudi. Brez tega razumevanja ne moremo ostati Slovenci in beseda Evropejec izgubi na pomenu. Zgodovina kaže, da se to ohranja spontano, ker se rojeva v slovenski duši. Dialektični nemir, ki je zajel Slovenijo, zahteva ravnotežje in pokončnost, da se bomo počutili Slovence doma in po svetu. Ta dialektika požlahtni naša domovinska čustva, je od pradedov uslišana beseda, ne vnaša nesoglasij in nestrpnosti, temveč krepi naš narodni ponos in medsebojno sožitje. Je čustvena inteligenca s svojo notranjo logiko, ki neguje, jača, krepi in veča smisel in pomen biti Slovenec, biti del tega naroda, te prečudovite domovine. Domovinsko čustvo je zakonski otrok narodovega duha in se ne izneverja svojemu očetu in materi. Mi smo le začasni najemniki naše domovine, ki smo jo dolžni zapustiti našim rodovom. Domovina s svojim morjem predstavlja okno v svet, je snov posredovanja iz sklede narodovega duha v službi zemlje in človeka. Je izraz slovenskega duha, ki je enovit in ne v lupini brez življenja. Slovenci nismo beduini v puščavi, temveč živo zelena flora naših prelepih gora in dolin, od Triglava do Obale segamo v morje, prek plovnih poti v svet in premoremo modrost biti in obstati. Nismo uničevalni vojaki, ki bi se dvignili nad drugimi in nad tujim, smo pa pripravljeni braniti našo samobitnost in kar je od nekdaj našega. Referendum se je moral zgoditi, da smo se med seboj drug drugega dregnili in zbudili, da smo dregnili politiko, da odločno spregovori in deluje v skladu z domovinskim duhom svojega naroda. Na vse kar se je zgodilo, gledam kot na dogodek, ki se je v tej mlačni atmosferi moral zgoditi. To ni politični pojav, to je zgolj boj ljudi za obstanek. Smo majhen narod in ne bomo prepustili, da bi bili premaganci in ponudili Hrvaški ponižno svoj tilnik in s tem izzvali instinkt usmiljenja. Ko človek nosi in najde smisel, da ga združuje z drugimi skrb za narod, je na pravi poti. Lovro Škrinjarič s Stranko Slovenskega naroda so prepričljivi in vztrajajo, da se mora problem s Hrvaško dokončno rešiti. V tem si zaslužijo vso podporo. Negativne kritika, s katero se nekateri mediji razkazujejo in hlinijo servilnost Hrvaški, je žalostna in za slovenski narod sramotna. Narod lahko ohrani svoj ponos, le če bo odločen, v skladu s starim geslom: »Tujega nočemo – svojega ne damo!«

Pozdravljena Marja Bravo Slovenka. Bojte se nacionalsocializma. (http://gostje.kivi.si/total/part5/Verfolgung27-foto1.htm) Lep pozdrav

Novice.Dnevnik.si Novice/Slovenija Zbiranje podpisov za referendum se začenja: Volilci lahko od danes na upravnih enotah podpisujejo obrazce Pahorju ni uspelo prepričati vodstva SSN, naj umakne pobudo za referendum Slovenija - petek, 20.02.2009 Tekst: Jože Poglajen Ljubljana - Volilci lahko od danes na upravnih enotah podpisujejo obrazce za razpis referenduma o vstopu Hrvaške v Nato. Po neuspelem poskusu predsednika vlade Boruta Pahorja, da bi vodstvo Stranke slovenskega naroda (SSN) prepričal, naj umakne referendumsko pobudo, je predsednik parlamenta Pavel Gantar določil 35 dni za zbiranje podpisov. Stranka mora za razpis tega referenduma do 26. marca zbrati predpisanih najmanj 40.000 na okencih upravnih enot overjenih podpisov. Po sestanku pobudnikov in Pahorja v vladni palači je odstopil predsednik SSN Zdenko Vinkov - Vincenc, vajeti stranke pa je v svoje roke prevzel podpredsednik in odločen zagovornik referenduma Lovro Škričnjarič Referendumska pobuda o vstopu Hrvaške v zvezo Nato ostaja tudi po sestanku s premierjem Borutom Pahorjem . Predsednik SSN Zdenko Vinkov Vincenc se s tem ne strinja in je odstopil, vodenje stranke pa je prevzel podpredsednik Lovro Škrinjarič. (Foto: Boris Upelj) Predsednik državnega zbora Pavel Gantar je včeraj Stranki slovenskega naroda (SSN) po štirih dneh omahovanja vendarle določil 35 dni za zbiranje 40.000 podpisov volilcev, kolikor jih je potrebnih za naknadno referendumsko odločanje o ratifikaciji pristopnega protokola o vstopu Hrvaške v Nato. O tem je obvestil tudi notranje ministrstvo, da pripravi vse potrebno za zbiranje podpisov na upravnih enotah. Podpisovanje se začenja danes in konča 26. marca. Ob tem je predsednik parlamenta izrazil upanje, da bo SSN od zbiranja podpisov odstopila prej in tako omogočila, da bo Slovenija lahko depozitariju v Washingtonu potrjen pristopni protokol poslala v dogovorjenem roku, do 23. marca. In Hrvaški omogočila, da postane članica tega zavezništva že na spomladanskem sestanka Nata 3. aprila. Čeprav je Gantar še pred dnevi govoril, da ne ve, ali je odstop od zbiranja podpisov po tem, ko je že določen rok, sploh mogoč, je včeraj zatrdil, da je. To pomeni, da bi v primeru, da mu SSN pisno sporoči, da ne bo več zbirala podpisov, uradno ugotovil, da je postopek končan, in o tem obvestil predsednika republike, da bi ta lahko zakon o ratifikaciji objavil v uradnem listu. Gantar se je odločil določiti rok včeraj pozno popoldne, ko predsedniku vlade Borutu Pahorju ni uspelo vodstva SSN prepričati, naj umakne pobudo za referendum. S svojimi argumenti je očitno prepričal samo predsednika SSN Zdenka Vinkova - Vincenca. Ta je po opoldanskem srečanju s premierjem povedal, da Pahorjevi argumenti niso prepričali tudi preostalih navzočih članov sveta stranke. Zato in tudi zaradi zdravstvenih razlogov se je Vinkov Vincenc odločil odstopiti s položaja predsednika stranke. Odstopil je tudi vodja ljubljanskega odbora stranke Miha Majc, ki je skupaj z Marjanom Podobnikom po pogajanjih s predsednikom parlamentarnega zunanjepolitičnega odbora Ivom Vajglom o dopolnitvi sklepa državnega zbora o zaščiti slovenskih interesov (pri določanju meje na kopnem in na morju) ob vstopanju Hrvaške v Nato podpisal izjavo, da pobudo za referendum umikajo. Vodenje stranke je zato prevzel podpredsednik stranke, diplomirani pravnik, kot ga je javnosti predstavljal Marjan Podobnik, ko so še sodelovali pri zahtevi za referendum, Lovro Škrinjarič. Škrinjarič, ki je bil eden najbolj delavnih pri zbiranju podpisov za referendum, je povedal, da stranka pobude za zbiranje podpisov ne bo umaknila, ker čuti odgovornost do podpisnikov pobude. Ostajajo pri stališču, da dokler ne bo določena pravična meja, Hrvaška ne sme vstopiti v Nato. O omenjenih odstopih pa menijo, da bo stranka zdaj bistveno bolj enotna. Sporna slovenska ozemlja Na vprašanje, ali dopolnjen sklep državnega zbora o zaščiti slovenskih interesov pomeni, da se slovenski pogajalci zdaj sploh ne smejo več pogajati o stiku teritorialnega z odprtim morjem, o tem, da Sloveniji pripadajo celoten Piranski zaliv, naselja na levem bregu Dragonje in območja na levem bregu Mure pri Hotizi, je premier Borut Pahor odgovoril, da so ta območja slovenska, a Hrvaška meni, da to ni tako, zato so sporna. Omenjeni sklep so na Hrvaškem že obsodili. Hrvaški predsednik Stipe Mesić je včeraj dejal, da Slovenija zlorablja svoje članstvo v Natu in EU. Položaj, v katerega so na Hrvaškem porinjeni ne po svoji krivdi, je skrb zbujajoč. Predsednik hrvaške vlade Ivo Sanader pa je rekel, da Slovenija prejudicira mejo in da gre za prilivanje olja na ogenj. V Zagrebu še menijo, da Slovenija ne pušča več odprtega prostora za dialog. Hrvaški sabor pa pripravlja deklaracijo, s katero bo odgovoril na sklep državnega zbora. jop, rop Tako o vprašanjih odnosov med Slovenijo in Hrvaško objavlja prispevek Dnevnik.si

Blog: Komentarji 20.2.2009 Padajoče | Rastoče 1. Odstrani Prikaži Skrij Hvale vredno pismo, ki bi moralo bit naslovljeno tudi do vsakega poštenega in zavednega Slovenca. Dosti jih je takih, ki podobno razmišljajo, pa nimajo tehničnih možnosti tega na ta način deliti z nami. Bilo bi dobro, če bi se tole pismo pojavilo še v tiskani obliki v drugih medijih. Na referendumu pokažimo, da imamo pokončno hrbtenico, za razliko od nekaterih naših političnih marionet. LP, Slovenec sem! robijehud pred 30 minutami 2. Odstrani Prikaži Skrij Pozdravljen Robijehud, najlepša hvala za podporo. Vsak osvajalec v zgodovini slovenskega naroda je pri svojem poskusu vedno naletel na neko prepreko, izgubljal čas in moč. Smo maloštevilni, a klen narod, ki je tisoč let sanjal o svoji svobodni državi, naše meje je mogoče zaslediti že v antičnih zemljevidih. Ne moremo dopustiti, da bodo tako ohlapno dojemali naše meje, da bodo birokrati EU ponovno odločali o zgodovinsko že odločenem. To predstavlja moralno osnovo naše domovinske in politične zavesti. Stranka Slovenskega naroda se je odločila, da bo pomagala tlakovati pot, ki nas bo vodila do slehernega koščka slovenske zemlje in slovenskega morja. Slovenci ne pojmujemo človekovih pravic in nedotakljivosti našega prostora, v katerem živimo kot abstraktni pojem. Domovina smo ljudje, teritorij in domoljubna zavest. Slovenija, njene gore, reke, žitna polja, morje z njenimi ljudmi so naša tuzemska "nebesa".Ohranimo to prekrasno dediščino naših očakov, naš jezik, naše običaje in spodbujajmo tisto družbeno organiziranost, ki bo sposobna to ohranjati, varovati in odločno braniti! Stranka Slovenskega Naroda je nasledek Maistrovih idej in njegovih velikih dejanj. PODPRIMO JO!

SPOŠTOVANI ČLANI STRANKE SLOVENSKEGA NARODA, čestitam Stranki Slovenskega Naroda, vam osebno Lovro Škrinjarič in vsem sodelujočim, kakor tudi vsem stebrom slovenstva na Zvezi domoljubnih organizacij Hervardi za ves trud za narod, imate zares kleno, kremenito in pokončno držo. Spominjate me na primorske rodoljube in Čedermace, na generala Maistra in vse tiste velike može, ki so znali ubraniti slovensko besedo in sleherno ped slovenske zemlje. Vi ste edina svetla točka, na katero se narod še lahko upre s svojim upanjem, da ne bo izgubil narodove zemlje in izhoda na odprto morje. Mlačna in impotentna politika, politika zamujenih priložnosti, politika kupčkanja lastnih interesov, brezglava in zbegana, nenačelna in neodločna politika, politika katere edini cilj je ostati na oblasti, ne more drugače ravnati, kot smo videli danes na vseh ravneh, kjer so razpravljali o Slovensko - Hrvaških odnosih. Politika ima nenačelno držo do Hrvaške že od osamosvojitve Slovenije naprej, zato je Hrvaška lahko tako globoko posegla v kršenje sosedskih odnosov in našo ozemeljsko celovitost. Celost narodove zemlje se dandanes meri le še v brazgotinah in odškrnjenih delih telesa, v razviharjenem, jeznem in razcepljenem slovenskem morju brez lastne domovine, kot da bi bilo poleno na tnalu, ki ga bo zadela tuja sekira. Ljudje, ki so izgubili roko ali nogo, pravijo, da še desetletja po izgubi zaznavajo mrzel občutek, na mestu kjer ni več njihovega uda. Narod pa bo zazanaval ta občutek izgube dela telesa še stoletja in tisočletja, če to dopustimo. Stranka Slovenskega Naroda, z vami smo domoljubi, z vami so Slovenci po svetu, ki vedo kaj pomeni živeti brez lastne domovine in svoje zemlje. Z vami so prebivalci z levega brega Mure pri Hotizi, Mlina, Bužinov, Škodelina, Trdinovega vrha in vsake pedi slovenske zemlje, z vami so ribiči in vsi, ki se čutijo del slovenskega naroda doma in na tujem. Z vami je večina naroda, tudi tisti, ki še ne vedo kakšne odloge sprejema politika, samo da ostane na oblasti. Ne obupajte, danes na TV oddaji Trenja se je pokazalo, da je 46 % gledalcev oddaje za referendum. O tako pomembnem vprašanju morajo imeti ljudje naroda zadnjo besedo. Kako lahko dopustimo, da vstopi v isto obrambno organizacijo, kot je Slovenija včlanjena, tudi Hrvaška, ki krši ozemeljsko celovitost naše države. To je popolni absurd, je nezdružljivo z logiko, z zdravim razumom. Ali naši politiki ne vedo, da če bi se obe državi znašli v isti obrambni organizaciji, da NATO nikoli ne bo varoval interesov manjše države, temveč večje, od katere si obeta večje koristi pri prodaji orožja, obrambnih zmogljivostih v operacijah na vojnih žariščih in nenazadnje tudi glede na strateško lego. NATO naše narodne identitete, naše narodne samozavesti in narodovega ponosa nikoli ne bo varoval. Ali res to ni jasno tem našim politikom. NATO se nikoli ne bo zavzemal za naše gospodarske interese. Če tega ne bomo storili sami, nihče ne bo storil to za nas. Če ni bilo škoda denarja za referendum o oplojevanju samskih žensk, referendum o zaprtju trgovin ob nedeljah in drugih manj pomembnih stvareh, tudi ni škoda denarja za referendum, ki pomeni preizkusni kamen naše narodove zavesti in zaščito naših vitalnih interesov. Odločno se moramo postaviti v bran in pokazati Hrvaški, da je slovenskemu narodu dovolj njene ignorance, sprenevedanja in da nismo tako obvladljivi in upogljivi, kot si mislijo. Če ne sprejemajo načela poštenja pri mediaciji, takšen narod nima kaj iskati v Evropi, ki se zavzema za moralno in pravno delovanje vseh njenih članic. Ali bo Evropska unija skupnosti držav, ki jih povezuje in združuje le votla tvorba? Ali bo Evropa državi, ki nima s sosedo rešenih temeljnih vprašanj meja, posodila le ime? Kdo bo discipliniral Hrvaško, ko bo enkrat postala članica iste obrambne organizacije kot Slovenija, če bi se še naprej generirali ti spori, ki jih ni pripravljena razumno rešiti. Vstopanje Hrvaške v NATO in EU ni noben eksperiment, to je resno in usodno vprašanje za naš narod. Naša meja je zgodovinsko travmatično obremenjena. Smo majhen narod na robu Balkana in na robu sedanje Evropske unije. V zgodovini so nas izmaličile vojne in tujec je zasedal naše ozemlje. V krvavi polpreteklosti so tujci z nami manipulirali, nas raznarodovali, vdirali na naše ozemlje, zlorabljali, nam jemali kulturo in besedo pri odločanju. Slovenija ni utopičen prostor, z vstopom v EU se je spojila in identificirala z razvitim svetom, postala je enakopravna članica Nemčiji, Franciji, Angliji, Španiji, Italiji in drugim evropskim državam, zato mora nastopati samozavestno in suvereno. Slovenija ni prav noben rep pripet na evropsko telo. Slovenija je uspešno predsedovala EU. Hrvaška in njeni voditelji naj se zavedajo, da je konec s ciničnim pragmatizmom in trmastim vztrajanjem na svojih umišljenih pravicah in zatečenem stanju. Referendum naj bo in narod naj pove, da Hrvaški ne bo poklanjal nobenih čudežnih daril, če si sama s korektnim in poštenim ravnanjem do sosede tega ne zasluži. Tatjana Malec

Načelnost SSN požela ogromno podporo 19 Feb 2009 ob 01:17 AM Neomajnost in načelnost v stališčih SSN, da se morajo mejni spori s Hrvaško razčistiti, je požela ogromno podporo med Slovenci. Samo včeraj je našo spletno stran (http://www.ssn.si) obiskalo več kot 5000 posamičnih obiskovalcev, ki so na različne načine izrazili podporo SSN pri nadaljevanju referendumskih aktivnosti. V SSN nismo nikoli izjavili, da bo sprejetje sklepa v Državnem zboru vplivalo na stanje referendumske pobude. To je bila vedno igra med Marjanom Podobnikom in večino slovenskih medijev, ki so vso pozornost v zadnjem tednu preusmerili nanj, kot da je on bil nosilec zbiranja podpisov. Še več! Zdi se nam nekorektno, dvolično in že na meji izdaje pogojevati sprejem takšnega sklepa z umikom referendumskega predloga. Tak sklep bi moral Državni zbor sprejeti že pred mnogimi leti in v skladu z njim tudi oblikovati smernice za pogajanja. To se seveda ni zgodilo vse do tega tedna, ko je bil Državni zbor z referendumsko pobudo končno prisiljen, da vsaj navidezno zaščiti slovenske interese pri pogajanjih z južno sosedo. Takšno početje razodeva dvoličnost in nenačelnost slovenske parlamentarne politike ter simptomatično nenaklonjenost zaščiti slovenskih interesov. Slovenci in Hrvati nismo sovražniki! Kdor razpihuje nacionalno nestrpnost, ne sodi v naš krog. Dejstvo je, da sta politiki obeh držav v preteklih letih spodbujala sovražnost na eni in drugi strani, ki jo je bilo moč preprečiti. SSN danes stoji skupaj z ZDD Hervardi neomajno nasproti vsem, ki želijo referendumsko pobudo marginalizirati in jo razvrednotiti, čeprav sloni na trdnem prepričanju, da se morajo za prihodnje dobre medsosedske odnose odprta vprašanja končno vendarle rešiti. Časa je bilo več kot dovolj. Slovenija stoji na razpotju. Odločiti se moramo, ali bomo - kot vselej doslej - konformno sprejemali vse, kar pride iz "tujine" in se do lastnega okupiranega ozemlja vedli, kot da ga ne vidimo ali pa bomo končno zahtevali, da se problemi uredijo in da se omogoči mirno življenje vsem tistim, ki so v neurejenih odnosih s Hrvaško najbolj prizadeti. Ker spoznavamo, da slovenska parlamentarna politika glede vprašanja referenduma ne spoštuje javnega mnenja, ter da ni pripravljena omogočiti volivkam in volivcem priložnosti za odločanje, čeprav bi to z lahkoto storila, napovedujemo zbiranje 40.000 podpisov v podporo referendumski zahtevi. Če se je Zavod 25. junij (Marjan Podobnik) pogajal v lastnem imenu in se zadovoljil z drobtinicami v obliki sklepa, ki ne zavezuje nikogar drugega, kot le Slovenijo, in ki bi moral biti že davno sprejet, za SSN to ni dovolj. Za razliko od drugih sodelujočih, v SSN nismo zbirali podpisov s figo v žepu SSN bo še naprej branila temeljno ustavno pravico odločati o usodi slovenskega ozemlja. Svet SSN Maribor, 18.2.2009 SSN, ZDDH in Zavod 25.junij sprejeli skupen dogovor 14 Feb 2009 ob 09:23 AM Nocoj so se v Mariboru, sestali predstavniki Stranke slovenskega naroda (SSN), Zveze domoljubnih društev Hervardi (ZDDH) in Zavoda 25. junij ter ugotovili, da poteka zbiranje podpisov po načrtih. 2500 podpisov je že zbranih, zaradi slabih izkušenj iz preteklosti, da se neupravičeno izločajo posamezni podpisniki, pa želimo vložiti bistveno več podpisov kot to določa zakon. Zato vabimo in pozivamo vse, ki podpirajo naša prizadevanja, da v naslednjih dneh do ponedeljka 16.02.2009, oddajo svoj podpis podpore pobudi za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o vstopu Hrvaške v NATO. Obrazci so objavljeni tukaj zgoraj, na spletnih straneh, Domoljubnega društva Hervardi in Zavoda 25.junij. Zbrani podpisi v podporo pobudi za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o vstopu Hrvaške v NATO bodo vloženi v ponedeljek popoldne. S tem bo sprožen postopek za zbiranje 40.000 overjenih podpisov za izvedbo referenduma o vstopu Hrvaške v NATO, če Zunanjepolitični odbor Državnega zbora v ponedeljek 16.09.2009 na dopoldanski seji in v naslednjih dneh poslanci Državnega zbora ne bodo potrdili z večino ta sklep iz katerega povsem jasno izhaja, da Slovenija zavrača kakršno koli poseganje hrvaške vojske na ozemlju in morju, ki je bilo ob osamosvojitvi 25.06.1991 pod slovensko suverenostjo, to pomeni, da Slovenija ne dovoljuje poseganje hrvaške vojske v Piranski zaliv, v del akvatorija po katerem ima Slovenija dostop do mednarodnih voda, kot tudi na na ozemlju levega brega Dragonje kjer ležijo 4 slovenski zaselki in na ozemlju levega brega Mure pri Hotizi. Upamo, da bo kljub drugačnim napovedim parlamentarna večina najprej na Zunanjepolitičnem odboru in v prihodnjih tednih tudi v Državnem zboru potrdila tak sklep, kajti s tem bi bili zaščiteni slovenski interesi in slovenski prebivalci na levem bregu Dragonje. Nocoj je bilo dogovorjeno, da bomo skupaj organizirali zbiranje 40.000 overjenih podpisov za izvedbo referenduma o vstopu Hrvaške v NATO, če bo to potrebno. Zato pozivamo civilno družbene organizacije politične stranke in liste ter vse zavedne državljanke in državljane v Republiki Sloveniji, da se nam v teh prizadevanjih pridružijo. Maribor, 13.02.2009 Podpisani: za SSN, predsednik Zdenko Vinkov-Vincenc, za ZDDH, podpredsednik Lovro Škrinjarič, za Zavod 25.junij, Marjan Podobnik.

Spoštovani člani Stranke Slovenskega Naroda, čestitam Stranki Slovenskega Naroda, vam osebno Lovro Škrinjarič in vsem sodelujočim, kakor tudi vsem stebrom slovenstva na Zvezi domoljubnih organizacij Hervardi za ves trud za narod, imate zares kleno, kremenito in pokončno držo. Spominjate me na primorske rodoljube in Čedermace, na generala Maistra in vse tiste velike može, ki so znali ubraniti slovensko besedo in sleherno ped slovenske zemlje. Vi ste edina svetla točka, na katero se narod še lahko upre s svojim upanjem, da ne bo izgubil narodove zemlje in izhoda na odprto morje. Mlačna in impotentna politika, politika zamujenih priložnosti, politika kupčkanja lastnih interesov, brezglava in zbegana, nenačelna in neodločna politika, politika katere edini cilj je ostati na oblasti, ne more drugače ravnati, kot smo videli danes na vseh ravneh, kjer so razpravljali o Slovensko - Hrvaških odnosih. Politika ima nenačelno držo do Hrvaške že od osamosvojitve Slovenije naprej, zato je Hrvaška lahko tako globoko posegla v kršenje sosedskih odnosov in našo ozemeljsko celovitost. Celost narodove zemlje se dandanes meri le še v brazgotinah in odškrnjenih delih telesa, v razviharjenem, jeznem in razcepljenem slovenskem morju brez lastne domovine, kot da bi bilo poleno na tnalu, ki ga bo zadela tuja sekira. Ljudje, ki so izgubili roko ali nogo, pravijo, da še desetletja po izgubi zaznavajo mrzel občutek, na mestu kjer ni več njihovega uda. Narod pa bo zazanaval ta občutek izgube dela telesa še stoletja in tisočletja, če to dopustimo. Stranka Slovenskega Naroda, z vami smo domoljubi, z vami so Slovenci po svetu, ki vedo kaj pomeni živeti brez lastne domovine in svoje zemlje. Z vami so prebivalci z levega brega Mure pri Hotizi, Mlina, Bužinov, Škodelina, Tridinovega vrha in vsake pedi slovenske zemlje, z vami so ribiči in vsi, ki se čutijo del slovensega naroda doma in na tujem. Z vami je večina naroda, tudi tisti, ki še ne vedo kakšne odloge sprejema politika, samo da ostane oblasti. Ne obupajte, danes na TV oddaji Trenja se je pokazalo, da je 46 % gledalcev oddaje za referendum. O tako pomembnem vprašanju morajo imeti ljudje naroda zadnjo besedo. Kako lahko dopustimo, da vstopi v isto obrambno organizacijo, kot je Slovenija včlanjena, tudi Hrvaška, ki krši ozemeljsko celovitost naše države. To je popolni absurd, je nezdružljivo z logiko, z zdravim razumom. Ali naši politiki ne vedo, da če bi se obe državi znašli v isti obrambni organizaciji, da NATO nikoli ne bo varoval interesov manjše države, temveč večje, od katere si obeta večje koristi pri prodaji orožja, obrambnih zmogljivostih v operacijah na vojnih žariščih in nenazadnje tudi glede na strateško lego. NATO naše narodne identitete, naše narodne samozavesti in narodovega ponosa nikoli ne bo varoval. Ali res to ni jasno tem našim politikom. NATO se nikoli ne bo zavzemal za naše gospodarske interese. Če tega ne bomo storili sami, nihče ne bo storil to za nas. Če ni bilo škoda denarja za referendum o oplojevanju samskih žensk, referendum o zaprtju trgovin ob nedeljah in drugih manj pomembnih stvareh, tudi ni škoda denarja za referendum, ki pomeni preizkusni kamen naše narodove zavesti in zaščito naših vitalnih interesov. Odločno se moramo postaviti v bran in pokazati Hrvaški, da je slovenskemu narodu dovolj njene ignorance, sprenevedanja in da nismo tako obvladljivi in upogljivi, kot si mislijo. Če ne sprejemajo načela poštenja pri mediaciji, takšen narod nima kaj iskati v Evropi, ki se zavzema za moralno in pravno delovanje vseh njenih članic. Ali bo Evropska unija skupnosti držav, ki jih povezuje in združuje le votla tvorba? Ali bo Evropa državi, ki nima s sosedo rešenih temeljnih vpršanj meja, posodila le ime? Kdo bo discipliniral Hrvaško, ko bo enkrat postala članica iste obrambne organizacije kot Slovenija, če bi se še naprej generirali ti spori, ki jih ni pripravljena razumno rešiti. Vstopanje Hrvaške v NATO in EU ni noben eksperiment, to je resno in usodno vprašanje za naš narod. Naša meja je zgodovinsko travmatično obremenjena. Smo majhen narod na robu Balkana in na robu sedanje Evropske unije. V zgodovini so nas izmaličile vojne in tujec je zasedal naše ozemlje. V krvavi polpreteklosti so tujci z nami manipulirali, nas raznarodovali, vdirali na naše ozemlje, zlorabljali, nam jemali kulturo in besedo pri odločanju. Slovenija ni utopičen prostor, z vstopom v EU se je spojila in identificirala z razvitim svetom, postala je enakopravna članica Nemčiji, Franciji, Angliji, Španji, Italiji in drugim evropskim državam, zato mora nastopati samozavestno in suvereno. Slovenija ni prav noben rep pripet na evropsko telo. Slovenija je uspešno predsedovala EU. Hrvaška in njeni voditelji naj se zavedajo, da je konec s ciničnim pragmatizmom in trmastim vztrajanjem na svojih umišljenih pravicah in zatečenem stanju. Referendum naj bo in narod naj pove, da Hrvaški ne bo poklanjal nobenih čudežnih daril, če si sama s korektnim in poštenim ravnanjem do sosede tega ne zasluži. www.tatjana-malec.si Gl. Slovenec sem!

Spoštovane bralke in spoštovani bralci, kogar zanima, si lahko prebere na Hervardi moj zadnji prispevek pod naslovom MORALNA SVOBODA V GOSPODARSTVU IN NJENA LEGITIMNOST Prispevki za kritične bralce so objavljeni na moji spletni strani www.tatjana-malec.si pod "Objavljeno novo II." Lep pozdrav Tatjana Malec

Prejela sem to prijazno povabilo in ga posredujem še naprej, če bo koga izrecno zanimalo. t: +386 (0)41 334 250 e: skrinjaric@hervardi.com w: www.hervardi.com Vabilo na Posvet domoljubnih organizacij, Zedinjena Slovenija 2008 Spoštovane člane in simpatizerje društev Hervardi ter člane in simpatizerje drugih domoljubnih gibanj vabimo na 2. posvet domoljubnih organizacij - Zedinjena Slovenija, ki bo v soboto, 25.10.2008 ob 10:30 uri, v konferenčni dvorani hotela Betnava v Mariboru (prihod ob 10:15). Posvet domoljubnih organizacij je namenjen zbliževanju in povezovanju slovenske domoljubne civilne sfere ter spoznavanju in druženju med osebami (člani in simpatizerji) na individualni ravni. Cilj je poiskati skupno besedo na področju narodnostne identitete, prihodnosti slovenskega naroda, slovenskih meja, rodnosti, migracij idr. Prvi del posveta bo namenjen krajšim predstavitvam aktualnih tem in problematik, v drugem delu pa bomo razpravljali o prihodnosti Slovenije, dejavnosti domoljubnih gibanj ter obravnavali in potrdili deklaracijo Zedinjena Slovenija. Svoje poglede bosta udeležencem predstavila tudi gosta, g. Blaž Babič (Team) ter g. Ladislav Troha (SSN). Po uradnem delu bo za vse udeležence sledilo srečanje v Radvanju, kjer nam bo kuharski mojster Aleš Kokol pripravil bograč, v primeru lepega vremena pa bo klub SWAT pripravil tudi tekmovanje v airsoftu. Zaradi zagotovitve ustreznega števila mest prosimo, da svojo udeležbo potrdite (ime, priimek, el.pošta, tel.št.) na info@hervardi.com. Osti jarej! Zveza Domoljubnih Društev Hervardi Andrej Šiško, predsednik

KAJ SMO POVEDALI NA VEČERU.SI? TATJANA MALEC: MORALNI KAPITALIZEM IN REVŠČINA V SLOVENIJI Nemško-britanski sociolog in publicist lord Ralph Dahrendorf je eden vodilnih analitikov modernih socialnih konflikotv. Rodil se jeta 1929 v Hamburgu, predaval je sociologijo v Hamburgu, Tübingenu in Kostanzi, od leta 1970 do 1974 je bil član komisije Evropske skupnosti, zatem direktor londonske šole za ekonomijo in politiko, od leta 1987 pa je bil rektor oxfordskega kolidža Sv. Antony. Od junija 1993 pa član lordske zbornice. Ralph Dahrendorf je utemeljitelj moralnega kapitalizma, ki ga predvideva kot naslednji korak našega razvoja. V moralni kapitalizem se je poglabljal tudi Gianni Vattimo (roj. 1936, v Turinu), Italijanski filozof in politik, ki je študiral filozofijo na Turinski univerzi pod mentorstvom eksistencialista Luigija Pareysona. Leta 1969 je v Turinu postal redni profesor Estetike, v letu 1982 pa še Teoretične filozofije. Med letom 1999 - 2004 je bil član Evropskega Parlamenta. Zakaj je ideja o moralnem kapitalizmu še kako aktualna tudi pri nas? Pred sto leti je imel prikrajšani razred možnost organizirati se in skupaj vsiliti družbi svoje predstave. Takrat je bil neločljivi del razvijajoče se ekonomske družbe. Ti ljudje so bili potrebni, zato so bili močni, pravi Dahrendorf. Sedanji spodnji razred pa se ne bo tako organiziral in družbi ne bo vsilil svojih vrednot za vrednote prihodnosti. Njegova tragedija je, da ne bo več potreben. Industrije se ne selijo več samo na Kitajsko, ker je Kitajska postala predraga, selijo se v Bangladeš, Laos in druge nižje razvite države, kjer je delovna sila še cenejša, brez elementarne socialne varnosti in kjer na grobo kršijo človekove pravice. Delavci pri nas ostajajo nezaposleni, brez dela, na cesti, ob skromni socialni podpori, ki jim ne omogoča človeka vrednega življenja. Družine vegetirajo na robu preživetja. Gre za moralni problem, ne več problem razrednega boja. Potrkati moramo na moralno zavest ljudi in politike in ne na strah vladajočega razreda pred revolucijo. Človeški humanizem je v zatonu. Trkanje na moralno zavest družbe bo uspešno, pravi Dahrendorf, in to prav iz razločnega vzroka: zaradi medsebojne odvisnosti med spodnjim razredom in očitnimi problemi z redom in zakonom, katerih ureditev je prav na vrhu seznama želja srednjih slojev. To še malo ne pomeni, da je spodnji razred odgovoren za vse prekrške. Drži pa slednje: družba, ki je izločila en svoj del, tako da ta nima več dostopa do skupnega družbenega življenja, mnoge, zlasti mlade, prepriča, da vrednot ni treba jemati resno. To pa vodi v vsesplošni moralni propad. Ozrimo se naokrog in videli bomo, da to še kako drži. Tudi pri nas nismo imuni na relativiziranje vrednot. To se kaže v nagnjenju k alkoholizmu, drogam, kraji in v končni fazi tudi k samoubistvu. Starši ne vedo več, kaj naj rečejo svojim otrokom, ki kradejo, udirajo v avtomobile, stanovanja ali zagrešijo kaj drugega, da dobijo denar za mamila. Dandanes ne gre več za razredni boj, ampak za različno gledanje na moralo v skupnosti. Dahrendorf paredlaga »inclusion« vključitev namesto razdelitve. Nevarnost pa vidi v nagnjenju množic, da sledijo avtoritarnemu voditelju, ki obljublja izhod iz moralne krize. Ne smemo podcenjevati nevarnosti avtoritarizma, kot odgovora na moralno dilemo v naši družbi. Kaj se dogaja? Poglejmo kako je gospodarsko recesijo v EU. Vodstvo Renaulta je predstavnike delavcev seznanilo s podrobnostmi že najavljenega načrta, ki predvideva ukinitev 4000 delovnih mest v Franciji do aprila 2009. Poleg tega je vodstvo dejalo, da v okviru pobude, ki naj bi jo uradno predstavili 18. septembra, pripravlja ukinitev dodatnih 2000 delovnih mest drugod po Evropi, kar bo zadelo tudi avtomobilsko industrijo pri nas. Zmanjšanje delovnih mest naj bi dosegli predvsem s prostovoljnimi odhodi delavcev. Običajno temu ni tako. Renault, ki v Franciji trenutno zaposluje 41.000 ljudi, se spopada s posledicami medlega povpraševanja na domačem in evropskem trgu. Zato se je namenil doseči cilj prihraniti 350 milijonov evrov v letu 2009 in 500 milijonov evrov v letu 2010. Evropski avtomobilski trg je zasičen, trgi z rastjo so drugod. V Franciji Renault proizvede več kot milijon vozil letno, proda pa le 650.000. Predstavnik sindikata CGT Fabien Gache je načrt odpuščanja obsodil, označuje ga za "neupravičenega". Dodal je še, da bo v treh letih od 2005 naprej delo v Renaultu izgubilo 10.000 delavcev, kar da je enako, kot da bi tovarna zaprla dve tovarni. V četrtek so sindikati v znak nasprotovanja odpuščanju že organizirali nekajurne stavke dela delavcev v več francoskih tovarnah. Sindikat CGT je celo pozval francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja, naj intervenira. Francoska država ima namreč v lasti 15,01-odstotni delež v Renaultu. Podobno se dogaja tudi pri nas (tekstila industrija, Revoz, Lama Dekani, itd). Med volitvami nisem slišala ničesar konkretnega, kako bodo reševali pri nas probleme svetovne krize in recesije, ki pljuska tudi k nam, probleme odpuščanja delavcev in njihovega preživetja. Naš problem je specifičen. Ne samo, da moramo izdelati odgovor ali vsaj njegov približek na vprašanje, ki se zastavlja vsem sodobnim družbam. Pri nas je ostal problem še iz prejšnjega režima. Odgovora še ni ponudila prav nobena politična opcija. Problem je v nesprejemljivosti načina kako so prišli posamezniki brez dela do premoženja, ki so ga ustvarjale prejšnje generacije. Tu politika ni odigrala svoje vloge. Tisti, ki so bili na položajih, so poskrbeli le za navidezno pot v prenovo in demokracijo. Položaji in visoka delovna mesta, kjer se odloča, so ostale v rokah starih sil, ki bogatijo z delom, ki so ga ustvarjale generacije. Vzvodi moči so podredili nižji razred, ga obubožali, spravili v revščino in spremenili so način gospodarjenja s tem, da so pridobili moč arbitriranja in zasidrani v sistemu vzpostavili red izkoriščevalskega egoizma, kraje in prefinjeni totalitarizem, ki je hujši od komunizma. Nadaljujejo izročila balkanskega samodrštva, združeno z krilaticami ameriškega imperializma, zoper socialno in pravno državo. Najbolj žalostno je, da preboj ne more priti od političnih strank, ki svoje ravni standardov obnašanja in odnosov ne vzpostavljajo na načelih vzorcev obnašanja razvite demokratične družbe, v kateri mora veljati pravni red in poslovna morala. Obubožanemu narodu pada nataliteta, obsojen je na revščino in nacionalno izginotje, če se bo ta trend nadaljeval. Tam kjer socialna država ne more več pomagati, nastopi Caritas in civilna družba, ki deluje na moralni angažiranosti. Jasno je, da je zdravstvo doseglo najnižjo točko doslej in da tak socialni sistem kot je, si ne more privoščiti, da bi 24 ur na dan skrbel za stare in bolne ljudi in za družine praktično skoraj brez dohodkov. To je realnost! Mladim pa ne more nuditi dela, stanovanj mladim družinam z otroci in dostojnega, človeka vrednega življenja n. pr. po vzoru skandinavskih držav. Socialna država odpoveduje, ostaja le družbena samopomoč in moralna drža posameznih humanih prostovoljcev iz civilne družbe in tudi iz cerkvenih ustanov, čeprav jim to mnogi ne priznavajo. Tisti, ki so pahnili ljudstvo v revščino in obogateli, prevzemajo oblast, kar pomeni samo še korak nazaj, še zlasti v povezavi z napovedanim trojčkom. Globalizacija je šla predaleč, požrešni nenasitni egoizem pa je v Sloveniji prekoračil vse meje zdravega razuma. Ankete po volitvah kažejo na rezultat, ki se nagiba z nad 46 % za veliko koalicijo, ki naj bi jo tvorile SD in SDS. Kakor koli že, le-te zagotovo kažejo ljudsko voljo in rešitev pri sestavi nove vlade. Z očmi navadnega državljana je kar veliko argumentov, ki podkrepijo takšno razmišljanje. Seveda za predsednika države je pomembno, da upošteva voljo ljudstva, da upošteva tiste politične stranke, ki so dobile največ glasov na volitvah. Čigava volja pa je, da bi prišle v koalicijo stranki Zares in LDS, če so jima volivci namenili neprimerno manj glasov od obeh zmagovitih favoritk z neznatno razliko. Pri oblikovanju vlade je treba spoštovati ljudsko voljo. Tako razmišljamo navadni ljudje. Zares in LDS bosta bolj zavzeti z obdržavanjem statusa quo in z zaščito interesov bogatih in priviligiranih, ki so jih ustvarili njeni člani v prejšnjih mandatih razsule LDS. Zato ju po vsebini njunega preteklega delovanja sploh ne moremo prištevati na levo in sta neprimerni za koalicijo tako po usmeritvi, delovanju, kot po številu glasov na volitvah. Obubožanemu prebivalstvu se ne obeta pod takšno vlado prav ničesar dobrega. Volk dlako menja, svoje nravi pa ne! Beograjski izšolanci, ki delujejo v senci iz ozadja, nam vsiljujejo njihovo nenadomestljivost, ki ni nosilka pravne in duhovne kulture sodobne demokracije. Etična higiena bi zahtevala, da bi o svoji nadaljnji usodi odločali tisti, ki bodo to usodo živeli in ne tisti, ki so nam jo dolgo, predolgo krojili. Komentator: Ladislav Troha (27.9.2008 16:59:00) IP: 89.142.114.201 - Zgodovina komentatorja... Z velikim zanimanjem sem prebral prispevek gospe Tatjane Malec. Že to veliko pove, da si nekdo v tej silni demokraciji upa podpisati pod svoje stališče. Čestitam! Vse več nas bo, ki si bomo upali podpisati pod svoje izvajanje. Tako se dela demokracija. Zanjo se je treba vsakodnevno na vsakem koraku zavzemati. Vsi ostali, še posebej tisti, ki si drznete žaliti sogovornice in sogovrnike in se skrivate za nadimki pa se morate zavedati, da vas strah še ni zapustil. Pljuni in povej kdo si, če te je kaj v hlačah. Drugače pa molči! Gospa Tatjana Malec, v Stranki slovenskega naroda smo ravno v fazi, ko delamo na tem, da povabimo k sodelovanju vsakega, ki čuti pomembnost tega časa in situacije v kateri se je znašla naša domovina. Vlada, ki naj bi nastala iz volilnih rezultatov nima opozicije, saj je dosedanja oblast slab ponaredek te, ki zdaj prihaja na vrsto. To se da utemeljiti že z njihovimi kandidacijskimi postopki, ki so totalno nedemokratični. To pa je nemogoče stanje, ki ga lahko presežemo tako, da vzpostavimo koalicijo npr. Osveščenih Prebivalcev Slovenije v kateri bomo združili vse zdrave sile in tako končno postavimo zdravo, močno in predvsem strokovno opozicijo prihajajoči oblasti. Zdaj smo fazi v pridobivanja posameznic in posameznikov, skupin in društev, podjetji, ki so pripravljeni ne samo togo biti, ampak tudi kaj narediti. Čas je dozorel, da Slovenke in Slovenci stopimo skupaj in družno z ostalimi lojalnimi državljani, vzpostavimo domovino, v kateri bomo končno zaživeli tako kot si zaslužimo. Po vrednotah! S spoštovanjem, Ladislav Troha, mk.lado.troha@siol.net

Spoštovane bralke in spoštovani bralci, če je moj prispevek kaj doprinesel k domoljubju do lastnega naroda, je namen zgoraj zapisanega dosežen. Kdor se bori za obstoj lastnega naroda, zasluži vso podporo. Bom ponovila še enkrat svoje besede, ki so se dotaknile mnogih, tudi člani Literarnega krožka Društva upokojencev Izola so moj prispevek "Tako je mati d'jala" razobesili na svoji oglasni deski. Čutiti se Slovenec je nekaj bolj vzvišenega, kot se čutiti Evropejec. Slovenstvo nosimo v krvi, v naših genih. Slovenstvo je domovinsko čustvo, položeno v zibelko ob rojstvu, je zven glasu prve izgovorjene besede. Čutiti se Slovenec je kot vonj po domači zemlji ob prebujajoči se pomladi, je kot ples in petje škržatov v poletni noči, šumenje listavcev, žuborenje potokov in bučanje slovenskega morja. Iz vseh potovanj se vrnemo domov. Iz svoje kože ne moremo pobegniti, v njej se vedno čutimo Slovenci. Gledamo gore in vemo da smo doma. Pogled na slovenske gore in slovenska polja, nam nudi v duši mili napev. Niti za trenutek se ne moremo izmuzniti temu razkošnemu in bogatemu občutku, da se ne bi čutili Slovenka ali Slovenec. Kamor koli gremo, nas spremlja ta občutek. Dom je ognjišče, na katerem plapola ljubezen v jeziku materne govorice, domačnost, zaupanje in zvestoba. Dom so drobni spomini, o katerih veliko premišljujemo in nam veliko pomenijo. Kamor koli gremo, nas spremlja spomin na dom. Od povsod se v srcu odpira pogled v svoj kraj in misel nanj. Pišemo pismo svoji materi, sestri, bratu, prijatelju, pišemo ga v materinščini in pišemo ga domov. Pozvoni telefon in nagovori nas slovenska beseda in vemo, da prihaja od doma. Sedimo nekje v tujini, gledamo oblake in vemo, da prihajajo od doma za nami. Kdor je zaslužil v tujini denar, razmišlja, kako ga bo prinesel domov. Potujemo po svetu in slike od doma nosimo s seboj, ostajajo v duši nespremenjene. Opazujemo svojo rojstno vas in poznamo vsak klanec, vsak zidec, vsak kozolec, na katerem se je sušilo seno in vsak gank in kaščo, na kateri so se sušili koruzni storži, občudujemo okna, na katerih cvetijo pelargonije in nageljni. Vemo, kje je naše sezidano gnezdo in kje sedijo ljudje pred hišo in se pogovarjajo v mehki slovenski govorici. Starejši pripovedujejo starodavne zgodbe, mi jih poslušamo in prenašamo naprej od ust do ust. Slišimo slovensko pesem, srce zaigra in vemo kateremu narodu pripadamo. Prav nobena pesem nima lepših besed in zvokov kot Prešernova Zdravljica. Slovenstvo je stopnjevanje svetlobe celo življenje. Slovenstvo je duhovno pribežališče izseljenih in pregnanih s trebuhom za kruhom. Slovenija je dežela, v kateri se počutimo doma. Reka, po kateri smo bredli v mladosti, je pridobila našo ljubezen, v njej se pretakajo mladostna hrepenenja, obrežje reke je polno odtisov stopal in po rekli plavajo naši mladostni spomini. Poglej si v srce in boš videl, da je tam položen tvoj temeljni kamen domovine. Potipaj si žep in boš začutil, da je tam shranjen ključ tvojega doma. Domovine ne zgradiš z opeko, temveč začne rasti v srcu. Domovina raste iz mlade zavesti. Učimo svoje otroke ljubezni do svoje domovine. Slovenstvo je čustvo, je glasba srca, ki odmeva na vse štiri strani neba. Tolažilna nit otroka vedno vodi v naročje matere. Vsi smo otroci naše domovine. Domovina je vzvišena in obetajoča, če ji zaupamo in verjamemo, da je dobra kot mati, če ji vladajo poštenjaki, ki znajo živeti z narodom in prispevati k njegovemu ohranjanju, bivanju in rasti. Naposled si ti tisti, ki določaš svoji domovini praznike in radostne dneve. V končnem smislu je domovina izraz tvojega duševnega stanja in hotenja. Tvoje in njeno delo marata biti skladna in v sozvočju. Domovina je zakladnica spominov, izročil, kulturnih vrednot, starih običajev in narodovih znamenj. Slovenski narod ima svoj zgodovinski, življenjski in kulturni prostor, svoje življenjske navade, svoje lepote, ki so edinstveni naravni zaklad, svojo krajino z naravno kulturno in duhovno dediščino. Domači prostor je vrednota, s katero je treba živeti v sožitju. To je prostor, v katerem bodo živeli naši otroci in vnuki ter naslednji slovenski rodovi. Domovina je zanos in je bogastvo našega kulturnega izročila. Modrost je sol slovenske zemlje, zato ostanimo zvesti starim izročilom. Negujmo, utrjujmo narodno zavest in rodoljubje. Izkazovati je treba spoštovanje tradiciji duha, jeziku in običajem. V človekovi posesti naj bo bogastvo misli in širina in ne uboštvo duha. Raznarodovanje je ostalo nezaceljena rana. Materni jezik je iskra, ki se je vžgala ob rojstvu, narodna zavest slovenstva je njeno kladivo, odločnost in udarec sta njegova zavestna moč, sta narodovo telo, ki vedno znova vdihne in nikoli ne izdihne. Domoljubje in pogum sta plemeniti lastnosti klenih in kremenitih Slovencev, ki so ju pokazali vedno v zgodovini slovenskega naroda in v osamosvojitveni vojni. Ljubezen do domovine ne predstavlja razvpiti egoizem prisvajanja bogastva, denarja in moči. Orodja moči so lahko za koga pomembna, njihova uporaba in posest so lahko za koga udobna, nikoli pa ne za slovenski narod odločilna. Domoljubje je splet kreposti, je življenjska radost, da smo kot narod obstali skozi dolga stoletja pod tujčevim škornjem. Domovina je naravno merilo narodove obstoja. Domovina je v človeškem duhu, da si jo dovolimo občudovati, jo ljubiti, negovati in spoštovati. Domovina je tudi ozemlje, je zemljevid, so meje, ki jih moramo braniti do sleherne pedi zemlje. Pokončno in ustvarjalno moramo graditi njeno rast in osmisliti spoštovanje njenih vrednot. Hvala za vašo podporo svojemu narodu! Prijazen pozdrav Tatjana Malec

Poglejte na spletni strani Stranke slovenskega naroda kako kuhajo enolončnico. Prav simpatični so. Predvolilno soočenje v kuhanju enolončnice 14 Sep 2008 ob 12:48 AM Poglejte si kako je kandidatka Judita Kavšek (4.okraj 6.vol.enote Novo mesto), s strokovno pomočjo Matica Novljana (3.okraj 4.vol.enote Ljubljana-Bežigrad), zastopala Stranko Slovenskega Naroda v kuhanju enolončnice. Iz stranke sporočajo, da jim gre zelo dobro in da bodo zagotovo prišli v parlament. Danes sem spekla dober jabolčni štrudel in mi je žal, da ste tako daleč, sicer bi vam postregla s primorsko dobroto. Ne samo Dolenjci, tudi Primorci znamo kuhati enolončnice in brodete. Pridite tudi k nam v vas! DRŽIMO PESTI ZA VAS! NAJ SE SLIŠI V DEVETO VAS, KO ZA NAROD DAJO VOLIVCI SVOJ GLAS. Prijazen pozdrav Tatjana Malec

SPOROČILO ANDREJU ŠIŠKU, rojen si v Kopru in mnogi Koprčani in ostali Primorci držimo pesti zate. Poslušamo tvoje lepe domoljubne pesmi in podpisujemo peticijo zate. Pošiljamo ti pozitivno energijo in dobre želje. Želimo ti pogum in zdravje, hvalženi za osamosvojitev Slovenije. Drži se! Tatjana Malec

Pozdravljen Dysan, pazljivo poglejte spletno stran Stranke slovenskega naaroda in če vas zanimajo natančnejši podatki, vam jih bodo dali oni. Poglejte tudi CD, kjer nastopa predsednik in tudi tam je dal nekatere podatke. Če vprašate, bodo podatke, ki vas zanimajo, tudi dali. Objavljen je tudi nov prispevek predsednika Hervardov gospoda Lovra Škrinjariča, univ. dipl. iur. "Javnost ima pravico izvedeti resnico!" . To vem, da imajo po več tisoč obiskovalcev dnevno in ti podpisujejo peticijo za Andreja Šiška. Glede Stranke slovneskega naroda pa je tudi njen predsednik povedal koliko članov ima in ostale podatke, ki so javni. Jaz lahko govorim na ravni splošnosti, ne morem pa biti piarovka stranke, ker to nisem. Svetujem vam, da poslušate na Hervardi in na spletu SSN krasne domoljubne pesmi v vokalni izvedbi vodje samostojnega odreda prostovoljcev v osamosvojitveni vojni Andreja Šiška. Javnost je zelo zaskrbljena zaradi gladovne stavke Andreja Šiška, da bi se mu zdravstveno stanje bistveno poslabšalo, ker je bil že večkrat zadet od kapi in je sedaj v mariborskem zaporu pod zdravniško oskrbo. Upam, da tudi našega predsednika države Gospoda Danila Turka skrbi ta gladovna stavka in da bo nekaj naredil, da se stavka prekine in veteran osamosvojitvene vojne izpusti na prostost, saj je vsem znano, da je bil proces proti njemu zmontiran konstrukt, ker se je boril proti krivicam. Ko takole razmišljam o armadi 1.276 mladih mož s pogumom prostovoljca Adreja Šiška v osamosvojitveni vojni Slovenije, si mislim, da sta naš obrambni minister gospod Erjavec in premier Janez Janša lahko srečna, da imamo Slovenci takšno rezervno obrambno moštvo domoljubov, ki bi se v primeru agresije uprli in ubranili domovino poleg redne profesionalne vojske, ki je bolj maloštevilna. Tiste majhne strankarske nesporazume, bi v primeru sile v trenutku rešili. Jaz osebno si zaradi strankarske matematike, sploh ne delam problemov, ker so z malo dobre volje rešljivi. Le drug drugemu morajo bolj prisluhniti in druženo delati za interese naroda. Do osamosvojiteljev, ne glede v kateri stranki so, gojim veliko spoštovanje in jih cenim. Kaj, če njih ne bi bilo? Tako imamo pa le svbodobno in suvereno Slovenijo predvsem po zaslugi pogumnih borcev. Vsi imajo skupno točko: ljubezen do svoje domovine in pogum. To pa nas kot narod združuje. LP Tatjana

Seveda Dysan, vi bodite praporšček tiste zastave, ki vam najbolj ustreza in mojih navajanj ni treba ocenjevati kot neumnih, ker od vas nisem prebrala še ničesar, kar bi me prepričalo, da ste v nasprotju z menoj ne vem kako pametni. Seveda vašo SFRJ s Titom na čelu in vsemi njegovimi nasledniki, ob zamolčanju ali sprevračanju dejstev, ki bi bila ugodna samo za komuniste in njihove idejne dediče, si lahko zataknete za klobuk. Če je dovoljena vsaka laž in nam ni prav nič mar za slovenski ugled v svetu, kaj je potem lažjega, kot zmerjati drugega in ga blatiti. Kdo pa to počne v tem trenutku? Lahko vam kaj ni všeč, celo gnusno se vam lahko marsikaj zdi kar zapišemo svobodomiselni ljudje, nikakor pa ni več mogoče, da bi tisti, ki so sodržavljanom tako dolgo kratili temeljne človekove pravice, se spet dvignili pod lažno zastavo boja in borcev za človekove pravice! Seveda tudi marksizem in po njem spočet komunizem kljub vsej bahariji ni bil nikdar znanstven in koristen, saj je bil od vsega začetka poln protislovij, neresnic, prevar in samoprevar pa izjemno krutega nasilja, ki je dosledno preprečevalo vsako znanstveno razpravljanje in preverjanje. Meni po SFRJ ni nič dolgčas, če je vam, se pa razjočite! Meni Stranka slovenskega naroda mi je še kar všeč, vsaj kritično razmišljajo – z Vijolami ali brez! Tatjana

OBVESTILO Za aktivnega borca za osamosvojitev Slovenije Andreja Šiška je podpisalo peticijo za izpustitev že več tisoč državljanov. Viri iz Zveze domoljubnih društev Hervardi govorijo, da se je za 1.400-krat povečalo zanimanje državljanov za Stranko Slovenskega naroda in za njen program. Aretacijo med volilnimi pripravami stranke obsojajo kot nedemokratično. Tudi mnogi državljani obsojajo nedemokratični postopek aretacije Andreja Šiška med opravljanjem njegovih dolžnosti in menijo, da se ne bi smelo posegati v volilno kampanjo, ko je Andrej Šiško predstavljal program Stranke slovenskega naroda, upoštevaje tudi da je izbira kandidatov za državni zbor neodtujljiva pravica državljanov, ki spada na najvišje mesto pravnih standardov in hkrati tudi pravica državljanov, da so seznanjeni s programom vsake stranke – parlamentarne in neparlamentarne. Takšno poseganje v volilno kampanjo ljudje razumejo kot nedemokratično potezo, saj bi Andreja Šiška lahko prej ali pozneje aretirali, če je bil pravnomočno obsojen na zaporno kazen, davnega leta 1992 in ne demonstrativno prav med politično kampanjo. Gladovna atavka Andreja Šiška med volitvami ji ni prav v ponos. Mnogi državljani ocenjujejo, da naj bi bil Andrej Šiško žrtev politične zarote, ker je razkrival nepravilnosti v družbi, zato s peticijo apelirajo naj bi ga predsednik Republike Slovenije g. Danilo Türk kot borca za osamosvojitev Slovenije in borca za pravice malih ljudi, pomilostil, saj naj bi bil obsojen za konstrukte. Apelirajo naj bi Andreju Šišku omogočili nastopanje in predstavljanje Stranke Slovenskega naroda v volilni kampanji. Mnogi so mnenja, da je z malo političnega posluha mogoče ohraniti status in vzgled Slovenije, da smo pravna in demokratična država. Na Stranki slovenskega naroda pravijo, da je Andrej Šiško med prvimi, ki se zavzema za spoštovanje pravnega reda, pojmovanje države kot skupnega dobrega, ki združuje vse interese državljanov. Na Stranki Slovenskega naroda se zavzemajo za demokracijo in pravno državo, njen član Andrej Šiško pa se ne izmika roki pravice. Pomembno je, da v naš parlamentarni sistem pride tudi civilna družba in različni pogledi na razna vprašanja, ki zadevajo nacionalne interese. Tako bi dosegli o določenih vprašanjih parlamentarne razprave, ki osvetljujejo vprašanja iz različnih zornih kotov. Civilna družba in manjše stranke so lahko pomemben korektiv vladni politiki. Strankarsko neodvisna državljanka Tatjana Malec

Pozdravljena Lario in Dysan, gospoda Andreja Šiška poznam samo po tistem, kar je napisano o njem na spletni strani SSN in Hervardov. Predlagam vama, da si prebereta. Vprašam vaju kar tako, ali sta bila vidva aktivna borca v osamostvojitveni vojni za Slovenijo, ali sta vidva tvegala življenje za osamosvojitev? Moj sin je bil. Verjetno sta tudi vidva, zato upam, da bosta g. Andreja Šiška vrednotila po tem in tistih idealih za slovenski narod, za katere se je boril in se verjetno še bori. Jaz osebno sem iz osebnih razlogov celo svoje življenje distancirana od politike, sem pa vedno za uresničevanje idealov in vzorov domoljubja. Vse se bo še izkazalo ... LP Tatjana