Krvna slika oziroma hemogram je osnovna preiskava v medicini. Odlikuje jo dejstvo, da lahko zdravniki iz nje dobijo bržkone največ koristnih podatkov, ki jih pravilno usmerjajo pri diagnostiki različnih bolezni. Glede na osnovne krvne celične vrste lahko krvno sliko delimo na rdečo krvno sliko, belo krvno sliko in število trombocitov. Kadar število celic prestopi mejne ali referenčne vrednosti, to daje različne informacije o možnih bolezenskih vzrokih.
V večini primerov so spremembe vrednosti krvne slike nepomembne in ne pomenijo hujših težav, pove specialist za krvne bolezni, mag. Samo Zver, dr. med., z Oddelka za hematologijo Kliničnega centra Ljubljana. Pogosto odražajo le reaktivne spremembe številnih, največkrat prehodnih dogajanj v človekovem telesu. Kadar se po krvno sliko napotimo v ambulanto družinskega zdravnika ali specialista splošne medicine, so vzrok za blage spremembe krvne slike predvsem različna vnetja in številne kronične bolezni, pogosto tudi pomanjkanje železa.
Zdravniki specialisti s krvno sliko, ki jo vedno spremljata anamneza bolnika in klinični pregled, lahko opredelijo pridružene sistemske in kronične bolezni, vnetna dogajanja v telesu in seveda tudi primarne krvne bolezni, ki so še najredkejše. Dr. Zver poudari: »Krvna slika je kredibilna preiskava, ki v primerjavi s počutjem bolnika, ki je vedno podano subjektivno, daje izmerljive, objektivne podatke. Vedno pa izhajamo iz težav in kliničnega pregleda bolnika, nikoli ne tolmačimo samo številk v krvni sliki.«
RDEČA KRVNA SLIKA
Pri rdeči krvni sliki poleg drugega določajo število eritrocitov, vrednost hemoglobina in povprečni volumen eritrocitov (PVE). Kadar je vrednost hemoglobina pod mejno vrednostjo, gre za anemijo, lahko pa je eritrocitov tudi preveč, čemur pravijo eritrocitoza. Najpogostejša odstopanja od mejnih vrednosti v krvni sliki so posledica anemije oziroma slabokrvnosti. Ko določajo število eritrocitov in vrednost hemoglobina (mejne vrednosti hemoglobina za odraslega človeka so med 120 in 180g/L, pri otrocih pa so vrednosti drugačne in se spreminjajo s starostjo), vedno določijo tudi PVE in tako opredelijo velikost eritrocitov.
Anemij je več vrst
Anemijo delijo na hudo, srednjo in blago. Pri blagi anemiji znašajo vrednosti hemoglobina od 100 do 120g/L, pri srednji od 70 do 100 g/L, kadar pa vrednost hemoglobina ne doseže 70g/L, gre za hudo anemijo. Bolnikove težave, ki spremljajo slabokrvnost, so odvisne od tega, kako hitro nastane slabokrvnost; če nastane hitro, so težave izrazite.
Glede na velikost eritrocitov (PVE) lahko slabokrvnost opredelijo še natančneje in ugotovijo, za katero od treh podvrst gre: pri normocitni anemiji so eritrociti normalne velikosti, pri mikrocitni anemiji so eritrociti manjši, kot bi pričakovali, pri makrocitni anemiji pa večji, razlaga dr. Zver.
Eden od pogostejših vzrokov normocitne anemije je akutna krvavitev ob notranjih krvavitvah ali zaradi poškodbe, sploh če pride bolnik na urgentni oddelek in je hkrati vrtoglav, lahko celo z izgubami zavesti, če čuti nenadno utrujenost ali nemoč, ima nizek krvni tlak, pri kliničnem pregledu pa izstopa izrazita bledica kože in sluznic. Takšne krvavitve, na primer v prebavila zaradi razjede na želodcu ali dvanajstniku, so pogoste in nevarne, saj se jih ljudje nemalokrat ne zavedajo oziroma jih ne opazijo. V takšnem primeru je treba nemudoma ukrepati, opraviti diagnostiko in krvavitev ustaviti z aktivnim posegom. Normocitna anemija ima lahko številne primarne bolezenske vzroke. Tako pogosto spremlja kronične bolezni ledvic (bolniki, ki jih zdravijo s hemodializo) in drugih notranjih organov, rakave bolezni, sistemske bolezni veziva, kamor sodijo revmatološke bolezni (revmatoidni artritis, lupus eritematozus, sistemska skleroza), spremlja pa lahko tudi kronične, predvsem bakterijske okužbe (osteomielitis, tuberkuloza …). Pri vseh omenjenih kroničnih boleznih nastaja v jetrih beljakovina hepcidin, ki je bržkone glavni krivec za anemijo, saj zavira tvorbo krvi in preprečuje absorpcijo železa. Zdravljenje tovrstne anemije je vedno povezano z njenim osnovnim vzrokom; bolj ko so pri tem učinkoviti, prej se bo bolnik znebil slabokrvnosti. Normocitno anemijo je srečati tudi pri primarnih krvnih boleznih, kot so nekateri limfomi (diseminirani plazmocitom), levkemije, bolezni, ki infiltrirajo kostni mozeg, kjer nastaja kri, in še nekatere.
Mikrocitna anemija se najpogosteje pojavi zaradi pomanjkanja železa. »Tretjina žensk v rodni dobi je slabokrvnih zaradi pomanjkanja železa, čeprav se zdi, da redna periodična izguba krvi ob menstruacijah ne more pomembno vplivati na količino hemoglobina v krvi. Ta anemija je praviloma kronična, saj traja več let, nanjo pa se telo privadi s kompenzacijskimi mehanizmi. Takšna oseba pogosto nima resnejših težav in je tudi telesno precej dejavna. Običajno zdravljenje poteka tako, da zdravnik predpiše preparate železa, ki jih je treba jemati dolgo in redno, saj je treba nadomestiti manjkajoče železo in hkrati zapolniti zaloge železa v telesu, sicer se težave hitro povrnejo. Zdravljenje z železom tako traja vsaj pol leta. Z ginekologom se je treba posvetovati, kako zmanjšati obilne mesečne krvavitve in odkriti morebiten ginekološki vzrok za čezmerne krvavitve, kot so miomi v maternici,« pove sogovornik. Drugi vzrok za mikrocitno anemijo je redka dedna motnja talasemija, ki nastane zaradi motnje v nastajanju eritrocitov oziroma hemoglobina. V Sloveniji poznamo samo blage oblike te bolezni, ki jih ni treba zdraviti.
Najpogostejši vzrok makrocitne anemije jepomanjkanje vitamina B12 ali folne kisline (zlasti pri starostnikih!), pojavi se lahko tudi pri boleznih jeter in ščitnice, predvsem kadar ščitnica ne dela dovolj. Srečati jo je tudi pri nekaterih primarnih krvnih boleznih (levkemije in mielodisplastični sindromi) ter pri hemolitičnih anemijah, kjer gre navadno za povečan razpad eritrocitov zaradi lastnih avtoprotiteles. »Toda te primarne krvne bolezni so zelo redke. Navadno se v krvi zrcalijo spremembe, katerih primarni vzrok je v drugih organskih sistemih v telesu in ne v krvi oziroma kostnem mozgu. Če si ogledamo celotno populacijo Slovencev, ugotovimo, da ima zelo malo ljudi primarno krvno bolezen,« doda dr. Zver.
Preveč eritrocitov
Kadar je število eritrocitov nad zgornjo mejno vrednostjo (eritrocitoza), je pogost vzrok reaktivne eritrocitoze osnovna pljučna bolezen, denimo kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB), kamor sodi tudi pljučni emfizem. Ljudje s pljučno boleznijo imajo nizko vsebnost kisika v krvi. To kompenzirajo tako, razlaga sogovornik, da telo tvori velike odmerke eritropoetina, hormona, zaradi katerega se poveča nastajanje eritrocitov v telesu. Zato v takih primerih vedno pogledajo količino kisika v krvi. Če ga je premalo, je vzrok eritrocitoze pojasnjen. Včasih so vzrok za eritrocitozo tudi tumorji (tumorji ledvic ali endokrinološki tumorji).
Če gre za primarni krvni vzrok, je to pogosto tako imenovana prava policitemija, redka rakava bolezen, pri kateri gre za klonalno motnjo celic rdeče vrste, ki zato nastajajo čezmerno. Pri tej bolezni nekontrolirano nastajajo preštevilni eritrociti, zaradi česar je kri gostejša, kot bi smela biti. Če je kri gosta, se težje pretaka po žilah in pogosteje nastajajo krvni strdki, zato so pri teh bolnikih pogostejše srčne in možganske kapi ter arterijske, a tudi venske tromboze. To najpogosteje zdravijo s puščanjem krvi (venepukcija), s čimer dosežejo stanje pomanjkanja železa. Tako ustavijo nastajanje novih eritrocitov in dosežejo primerno gostoto krvi.
BELA KRVNA SLIKA
Za levkocite, bele krvne celice, znašajo mejne vrednosti od 4−10 x 109/L. Če jih je preveč, govorijo o levkocitozi, če jih je premalo, o levkopeniji.
Levkocitoza je pogostejša, vzroki so večinoma reaktivni in ne gre za primarno krvno bolezen. »Levkociti so zvišani ob vsakem vnetnem procesu (bakterijske, virusne okužbe …), ki pa je lahko tudi skrit v telesu. Tako levkocitoza lahko spremlja angino, granulom, vnetje sečil, a tudi številne kronične bolezni, tudi tuberkulozo.« Pogost vzrok povišanega števila levkocitov je levkocitoza kadilcev. Cigarete vsebujejo sestavino, ki poveča število levkocitov. Če izključimo druge možne vzroke, lahko sklenemo, da je vzrok kajenje. Enostavneje bi bilo, če bi tak človek opustil kajenje, saj se tedaj število belih krvnih celic normalizira. Redkejši vzrok za levkocitozo je krvna bolezen, navadno rakava bolezen, limfom ali akutna oziroma kronična levkemija. Pri teh krvnih boleznih se spremembe kažejo tudi drugod v krvni sliki, tj. v številu eritrocitov in trombocitov,« pojasnjuje sogovornik in doda, da za levkocite, kadar je treba, naredijo tudi diferencialno sliko. Levkocite delijo na dve podvrsti: 1. nevtrofilne granulocite, ki se spet delijo na več podtipov (segmentirani in nesegmentirani granulociti, eozinofilni granulociti, bazofilni granulociti …), in 2. limfocite. V laboratoriju pod mikroskopom pogledajo tudi te podvrste, jih preštejejo in določijo razmerja med njimi. Tako ugotovijo, ali so levkociti zdravi in ali so pravilnih oblik. S tem ne ugotovijo samo tega, kakšna so razmerja med normalnimi vrstami, ampak odkrijejo tudi morebitne patološke celice (levkemične celice, limfomske celice …), ki lahko jasno določijo krvno bolezen.
Tudi levkopenija lahko spremlja primarno krvno bolezen, vendar so tudi tu pogostejši reaktivni vzroki. Sem spadajo pomanjkanje železa, številne revmatološke bolezni, neželeni učinki zdravil, številne okužbe, predvsem virusne, med katerimi velja omeniti okužbo z virusom HIV. Če je število levkocitov zelo nizko, lahko pride do pogostejših in smrtno nevarnih okužb.
ŠTEVILO TROMBOCITOV
Tretja vrsta krvnih celic so krvne ploščice ali trombociti, ki skrbijo za strjevanja krvi. »O trombocitozi govorimo, kadar so trombociti povečani (več kot 340 x 109/L), o trombocitopeniji pa, kadar je število trombocitov premajhno (manj kot 140 x 109/L ). Najpogosteje so povečani zaradi reaktivnih stanj, kamor sodijo številna akutna in kronična vnetja, kronične bolezni, rakave bolezni, pomanjkanje železa in krvavitve. Pri 10 odstotkih žensk, ki imajo pomanjkanje železa, to na še neznan reaktivni način sproži povečano število trombocitov. Trombocitoza izzveni, ko je odpravljen primanjkljaj železa. Najpogostejši vzrok za primarno trombocitozo je esencielna trombocitemija, pri kateri nekontrolirano nastaja čezmerno število trombocitov. Posledice so lahko pogosti trombotični zapleti, če pa je število trombocitov izredno veliko, pa lahko, protislovno, pride do spontanih krvavitev, zaradi česar to bolezen zdravijo.
Za trombocitopenijo je veliko vzrokov, vendar je največkrat posledica okužb. Včasih je lahko lažna, saj utegne iti za laboratorijsko napako. »En človek od tisočih ima sposobnost, da njegova kri tvori protitelesa na sredstvo proti strjevanju krvi, ki je v epruvetah z odvzeto krvjo (EDTA, s katerim v laboratorijih preprečimo, da bi se kri strdila). Zato v epruvetah nastajajo trombocitni skupki, ki jih avtomati, ki štejejo krvne celice, zaznajo in štejejo kot druge krvne celice in ne kot trombocite. Tako pride do lažnega zmanjšanega števila trombocitov. Da napako odpravimo, uporabimo kak drug antikoagulant. Vzroki za trombocitopenijo so pogosto tudi okužba z virusom HIV ali z drugimi virusi (CMV, EBV in drugi herpes virusi), jemanje zdravil, pri mladih ženskah pa sistemske bolezni veziva (sistemski lupus eritematozus, revmatoidni artritis, sistemska skleroza). Lahko pa gre tudi za redkejše, pretežno avtoimunske vzroke. Najnižje vrednosti trombocitov najdemo pri imunskih trombocitopenijah (manj kot 10 ali 20 x 109/L), kjer iz neznanega vzroka pride do motnje v imunskem sistemu, pri kateri človeško telo tvori avtoprotitelesa proti samemu sebi. V takšnem primeru utegne priti do spontanih krvavitev, ki se ne ustavijo in so lahko tudi usodne. Toda največkrat so trombocitopenije blage ali srednje hude in ne zahtevajo posebnega ukrepanja,« pripoveduje dr. Zver.
Nives Pustavrh
Za zdravo kri najboljša mešana prehrana
Za dobro krvno sliko je najbolje, da človek je vse. Če se človek prehranjuje uravnoteženo, ne bi smel imeti težav s krvjo. Toda pri ženskah v rodni dobi kljub temu lahko pride do pomanjkanja železa. V takih primerih primanjkljaja ni možno nadomestiti samo z dieto (hrana, bogata z železom), ampak je potrebno farmakološko ukrepanje, ki ga predpiše zdravnik. Večinoma zadoščajo tablete, če pa to še ni dovolj, so na voljo parenteralni pripravki. Jamstva, da lahko s hrano vplivamo na kakovost krvi, ni. "Za tiste, ki ne jedo kombinirane hrane, denimo vegetarijance, vegane in presnojedce, za ženske v rodnem obdobju (zaradi možnosti pomanjkanja železa) in preventivno za osebe po 50. letu starosti je priporočljivo, da vsake toliko časa preverijo krvno sliko pri svojem izbranem zdravniku in tako opazijo začetne spremembe, še preden začnejo vplivati na počutje. Velja dodati še tole: če se človek dobro počuti in zmore telesni napor brez večjih težav, preventivni pregled krvi nima pravega smisla. Jasnih priporočil za preventivno pregledovanje krvi pri sicer zdravi populaciji ni,« še doda dr. Zver.
Najpogostejše mejne vrednosti in oznake krvne slike
LEVKOCITI: L 4,0−10,0 x 109/L
ERITROCITI: E 4,5−6,3 X 1012/L za moške in 4,2−5,4 za ženske
HEMOGLOBIN: 140−180 g/L za moške in 120−160 g/L za ženske
razdelitev anemij glede na koncentracijo Hb:
- blaga Hb: več kot 100 g/L
- srednja Hb: 100–70
- huda Hb: manj kot 70 g/L
TROMBOCITI: T 140−340x10/9/L
POVPREČEN VOLUMEN ERITROCITOV: PVE 81−94 fl (femtolitrov)
Komentarji
50 komentarjev
Ergo: Vegetarijanci, veganci in presnojedci niso ljudje.
Uboga mati, ki še po tolikih letih ni varna pred človeško hudobijo!
Že nekaj ur po smrti ubogega otroka je zdravnik na svojo roko dal izjavo za javnost, da naj bi umrl zaradi dehidracije, kasneje je okrivil nek zelo redek virus. Brez strokovnih dokazov, brez obdukcije je dal v javnost informacijo, da kakršnakoli že bo ugotovljena diagnoza, vzrok smrti otroka je vegetarijanstvo matere. Čisti absurd. Še preden je bilo »strokovno« karkoli ugotovljenega, je bila že vsa Slovenija obveščena, da je otrok umrl po krivdi matere. Gospa Tatjana Malec, vi lažnive trditve razširjate naprej! Zaradi takih ljudi, kot ste vi, je morala prizadeta družina že večkrat zamenjati priimke in domove! Noben človek s srčno kulturo ne bo šel obrekovati brez dokazov in ne bo razširjal neresnic. Po obdukciji nisem zasledila javnega opravičila ali preklica neresničnih obtožb, nihče ni odgovarjal za kaznivo dejanje neupravičenih obtožb. V krščanskem stilu je bila družina sežgana kot čarovniška, odpadniška. Ali veste vsaj to, da se je gonja proti tej družini pričela že leta prej z nameravanim izstopom očeta tega otroka iz duhovniških vrst? Ali veste, kaj vse je moral prestati zaradi te odločitve, še preden se je otrok rodil? Kako prav jim je, preganjalcem, prišlo to vegetarijanstvo in ta smrt, njim in kot vidim tudi vam Tatjana Malec! Mene bi bilo sram na vašem mestu, Sončna osebnost in pravnica. Bruh!!!
Upam samo, da je omenjena družina danes toliko pozitivna, da ne bere Pozitivk in laži o sebi.
moj komentar o smrti otroka zaradi beljakovinske podhranjenosti ni imenoval nobenega konkretnega primera, najmanj pa družine in drugih okoliščin, da bi se kdo lahko počutil prizadetega. Primerov, ko starši nepravilno prehranjujejo svoje otroke oziroma zaradi neuravnotežene prehrane je po vsem svetu veliko in mnogi otroci zato podlegajo raznim boleznim,saj imajo zaradi podhranjenosti imunsko porušen sistem. Na dispanzerjih, pri šolskih pregledih in tudi pri malčkih v vrtcih najdejo nemalo otrok z nizkim hemoglobinom, z nizkimi eritrociti, z nizkim železom in hudo anemične. Mnogi otroci imajo tudi anoreksične težave. Pri mnogih se sprevrže kronična anemija tudi v akutno levkemijo in druga neozdravljiva obolenja. Pri takih otrocih odpornost pada in organizem je dojemljiv za razne virusne in bakterijske infekcije. Takega anemičnega otroka se že na prvi pogled opazi, saj ima bledo, prosojno kožo in modre kolobarje okrog oči. Zdravniku ne ostane prikrito kako starši skrbijo za zdravje otroka in temu primerno tudi odreagirajo. Pregled krvi pa pove še veliko več. Sama sem bila priča neštetim primerom, ko so starši zanemarjali svoje otroke in niso poskrbeli za njihovo pravilno prehranjevanje. Brezvestno so jih zanemarjali. O tem otroški zdravniki vedo veliko povedati. Takšni starši niso poučeni o pravilnem prehranjevanju otrok ali so zavedeni od ekstremno usmerjenih vegetarijancev, ki mučijo svoje otroke in jih spravljajo v bolezen s trmastim vztrajanjem pri prehrambenih navadah, ki ne ustrezajo telesnim potrebam odraščajočih malčkov, kajti njihov organizem potrebuje sadje, zelenjavo ter rastlinske in živalske beljakovine.
Takih in podobnih primerov, kot ste ga vi nazorno opisala in povezala z vam znano konkretno družino ali zgodbo, je po svetu veliko. Ne glede na vzrok smrti otroka, se vedno išče vzrok v njegovi imunski odpornosti in skrbnosti staršev, pa četudi je smrt nastopila posledično zaradi drugega vzroka. Zato se ne čudim, če je bilo res tako, kot ste vi opisala.. Jaz nisem vest od nikogar in o nikomur nisem konkretno govorila, da bi ga imenovala ali obtoževala s konkretnim imenom, zato je pismo milo rečeno, patetično in tendenciozno, da me povezujete z nekim primerom, o katerem se je po vašem pisanju sodeč na dolgo in široko izrekala že javnost in stroka.
Tatjana Malec
Pozdravljeni!
Tatjana
prvič nisem govorila o nobenem naklepu ali načrtnem hranjenju otrok tako, da bi otroka shirali z namenom, da umre. To je počel Hitler v nacistični Nemčiji. Strinjam se s tem, da je neznanje tisto, ki ubija. Pogosto pa tudi sledenje
ekstremičnim gibanjem, ki širijo teorije v nasprotju z doktrino. V vašem nadaljnjem izvajanju govorite, da sem žrtev neznanja – iz predhodnega stavka sklepam, da tistega, ki ubija. Nikakršnega neznanja nisem širila, ki bi kakšnemu otroku škodovalo pri prehrani. Na tem področju daje odgovore medicina in njena znanstvena veja, ki se ukvarja izključno s prehrano, čeprav bi tudi o tem težko govorili v sedanjem kontaminiranem svetu. Pa vendar! Če mislite, da so otroci žrtve ob uravnoteženi prehrani in zastopate ekstremno vegetarijanski način prehranjevanja pri odraščajočem otroku, se najbrž motite. Sicer pa predlagam, da to debato zaključimo, ker ne nameravam odpirati nikakršnih problemov o stvareh, ki so jih polni časopisni stolpci in prav vsakemu bralcu dostopni. Očitno bi vi zelo radi razpravljali o stvareh in konkretnih ljudeh, ki jih jaz v svojem komentarju nisem konkretno navajala in o tem ne želim javno polemizirati.
Tatjana Malec
>>beljakovinske podhranjenosti, je povedal o načinu prehranjevanja
>>svoje, strokovno argumentirano. Ko nekdo umre ni več ne dan ne noč,
>>ne vega ne vsejed. Umrl je!
Uradna diagnoza: »Klinična diagnoza je skladna s patološkimi spremembami. Neposredni vzrok smrti so možganske krvavitve z možganskim edemom. Osnovno obolenje je obojestranska bronhopnevmonija.«
Zgodba o 10-mesečnem otroku, ki je umrl zaradi vegetarijanstva ni nič drugega kot urbani mit, rojen na osnovi medijskega linča, ki sta ga sprožila dve najmočnejši ortodoksiji današnjega časa - Cerkev in medicina, zato da bi se znesli nad posameznikom in seveda v svarilo vsem ostalim, ki se ne udinjajo njihovi doktrini. Zanimivo je tudi dejstvo, da se v zadnjem desetletju ni pojavil niti en sam podoben primer, kljub temu, da število vegetarijancev in vegancev in sveda otrok, ki se že od rojstva prehranjuje striktno vegetarijansko, vedno bolj narašča. Zdi se, da je prav zato potrebno nenehno reciklirati in ponavljati staro laž, kar kaže na vso bedo in moralno izprijenost, pri kateri hote ali nehote sodeluje tudi Tatjana Malec, ki zgodbico o 10-mesečnem otroku s posebno naslado spet in spet vlači po Pozitivkah. Njen izgovor, da je imela v mislih neke uboge otročičke, je kot prvo povsem prozoren, saj pred tem eksplicitno navaja 10-mesečnega otroka – torej povsem konkreten primer. Kot drugo, tudi če bi njena trditev o beljakovinski podhranjenosti držala, pa seveda ne drži, je konkreten primer kot dokaz ali kot argumentacija povsem neuporaben – saj gre za posamičen primer. Po drugi strani pa v Sloveniji vsako leto umre veliko število otrok in dojenčkov zaradi takšnih ali drugačnih vzrokov, še več jih zboli za zelo hudimi boleznimi, vse pogostejšimi alergijami in povečini ali kar vsi vsi imajo za starše omnivore, ki jih prisiljuje v mesojedstvo.
Spoštovani pesnici, ki ji Resnica menda pomeni več kot vse ostalo, predlagam, da si ogleda sledečo spletno stran in naj razišče še drugo plat medalje, ne pa da se opira na čveke in čenče, ki jih ponavljajo naščuvani Slovenceljni že skoraj deset let, predvsem zato, da bi upravičili svoje karnivore apetite.
http://www.elis-center.com/christian/
Niti najmanj si ne delam utvar, da bo pesnica zmogla skesano priznati, da se je motila, kaj šele, da je bila morda zavedena, marveč pričakujem, da se bo, tako kot je že pokazala v treh replikah tega prispevka, izmotavala kot jegulja s stokrat prežvečenimi floskulami ali pa bo predmet razprave poskušala speljati povsem nekam drugam (npr. v problematiko splošne revščine, Hitlerja, ideologije), lahko pa da se me bo – po svoji običajni maniri – lotila kar »ad hominem«.
Otroci, ki uživajo v času intenzivnega razvoja vegeterijansko hrano so po rasti nekoliko nižji od vrstnikov. Vzrok za to je pomanjkanje vitamina D v vegeterijanski hrani, a tudi relativno pomanjkanje aminokislin, B12 in B2 vitamina, PP faktorja, ter kalcija, železa in cinka.
Otrok ima v primerjavi z odraslim tudi drugačne potrebe po določenih hranilih. Vedeti moramo tudi, da materino mleko ni vedno idealna hrana za dojenčka. Če se je novopečena mamica pred porodom več let vegansko ali presnojedsko prehranjevala, bo njeno mleko vsebovalo premajhne količine vitamina B12, da bi lahko pokrila dojenčkove potrebe. Pri dojenčku, hranjenim le s takšnim mlekom, lahko pride do resnih zdravstvenih težav.
Takšen otrok ima slabo razvit imunski sistem, krvna slika pa je patološka: nizek hemoglobin, nizki eritrociti in pomanjkanje železa, avitaminoza, so rahitični kar vse pogojuje obolevnosti, ki imajo lahko zelo hude posledice, v posameznih primerih pa tudi smrt.
Vitamin D (kalciferol) je zadolžen za absorpcijo kalcija in fosforja v prebavilih, s čimer posredno uravnava rast in popravlja kosti, zato pomanjkanje vitamina D vodi v rahitis, t.j. napako pri razvoju kosti.
Obstajata dve obliki vitamina D. Vir vitamina D2 (ergokalciferola) je kvas, ki je bil izpostavljen ultravijoličnim žarkom, vitamin D3 (holekalciferol) pa je v ribjem olju in jajčnem rumenjaku. Vitamin D3 nastaja tudi v koži, če je izpostavljena sončni svetlobi. Mleko lahko obogatimo z eno od obeh oblik vitamina D. V jetrih se vitamin pretvori v obliko, ki jo kri lahko prenaša po telesu. Nato se v ledvicah pretvori v hormon, ki pospeši vrskavanje kalcija v črevesju in omogoča normalen razvoj kosti.
Pri pomanjkanju vitamina D se raven kalcija in fosfata tako zniža, da to ogroža zdrav razvoj in rast kosti. Bolezen, ki je posledica takega pomanjkanja, je rahitis pri otrocih, pri odraslih pa osteomalacija.
Do pomanjkanja pride zaradi nezadostne izpostavljenosti sončnim žarkom ali zaradi prehrane, v kateri ni dovolj vitamina D. Pomanjkanje med nosečnostjo povzroči osteomalacijo pri materi in rahitis pri novorojenčku. Materino mleko ne vsebuje dovolj vitamina D, zato zbolijo za rahitisom celo dojenčki v tropskih krajih, če jih pretirano varujejo pred soncem. Zbolijo lahko tudi starejši, ker se v njihovi koži kljub izpostavljenosti sončnim žarkom ne tvori dovolj vitamina D. Nekatere redke oblike rahitisa, ki jih povzroča okrnjena presnova tega vitamina, so dedne.
Prvi simptom bolezni pri dojenčkih so mišični krči (tetanija) zaradi nizke koncentracije kalcija. Malo starejši otroci začnejo pozneje sedeti in se plaziti. Počasneje se zaraščajo lobanjske kosti. Hrbtenična krivina pri otrocih od enega do štirih let je nenormalna, noge so lahko ukrivljene in otroci shodijo pozneje. Starejše otroke in mladostnike boli, ko hodijo. Zaradi sploščitve medeničnih kosti in zoženja porodnih poti pri mladostnicah je pozneje oteženo rojevanje. Pri odraslih so zaradi pomanjkanja kalcija kosti šibkejše, zato so pogostejši zlomi, posebno hrbtenice, medenice in nog.
Rahitis in osteomalacijo ugotovimo po že naštetih simptomih, rentgenskih slikah kosti ter nizki koncentraciji kalcija, fosfatov in stranskih produktov vitamina D. Obe bolezni zdravimo dva do tri tedne z uživanjem petkratne priporočene dnevne količine vitamina D. Dedne oblike rahitisa se navadno izboljšajo, če jih zdravimo z biološko aktivnimi snovmi.
Pri nekaterih ljudeh pa veganska prehrana zaradi pomanjkanja organizmu potrebnih snovi, povzroča razdražljivost, napadalnost in nevrotične motnje. Tako bolni so danes po zaslugi določenih socialinih instucij prekrita realnost sodobne skupnosti, so pa za okolje moteči, ker nenehno izražajo svoje nervozizme na druge in podtikajo, zbirajo krivice in netijo prepire, niso pa toliko samokritični, da bi vedeli, da je z njimi nekaj narobe in da rabijo pomoč in terapijo.
K zaključku naj dodam, da je v tuji literaturi zaslediti, da se zaradi veganske prehrane mater rodi tudi veliko število mrtvorojenih, iznakaženih in bolnih otrok, veliko se jih rodi z ukrivljeno hrbtenico in izpahnjenimi kolki ter raznimi oblikami dednega rahitisa.
Resnično upam, da bo s pravilnimi nasveti vsaj uradna medicina na materinskih dispanzerjih nekaj naredila in matere poučila kako morajo hraniti sebe za čas nosečnosti in dojenja ter svoje otročičke, da ne bodo neodgovorni starši delali škodo na zdravju svojim otrokom, ki potrebujejo zdrav razvoj.
Tatjana
Od kod tolikšna želja po priznanju? Pomanjkanje priznanja in zapostavljenost v mladosti? Krivice v otroštvu? Kronično pomanjkanje samozavesti? itd, itd............ Projekcija >>>>>
Od kod potreba za obrambno ideologijo!
Morda pa forum lahko gre veganom nasproti in s tem noben ne bo čutil potrebe po obrambnem zidu v obliki ideologije!?
>>>neuničujoči nagon po spreobračanju drugih?
Spreobračanje!? Vsak dan se dogaja spreobračanje!
So tako imenovana sistemsko in fianancno podprta spreobračanja, ki so navidez nesmrtna in ravno tako vodijo v bolezni in tista, v katerih so ljudje osamljeni pa vendar želijo nasvet oz. bi lahko naredilki več v osebni rasti pa so zatrti.
>>>Od kod tolikšna želja po priznanju? Pomanjkanje priznanja in
To zveni že na patološko obremenjenost z ljudmi, ki težijo k neki urejenosti v tem kaj dajo v usta. Če smo eden drugemu ogledalo ( tudi v času ) ali lahko to pove kaj tudi o vas?
SE boste soočili s podobnim problemom, zdravstveni problem , boste morali tudi razišljati o drugačni prehrani?
>>>zapostavljenost v mladosti? Krivice v otroštvu? Kronično >>>pomanjkanje samozavesti? itd, itd............ Projekcija
Pa dobro recimo če je to!
Ali s tem je potrebno takšnega človeka zatajiti ali mislite da ga je potrebno poslati na anti-depresivno terapijo?
>>>>>
Ostalo:
Omenili ste sistemsko konvencionalno prehrano !
Ka pa je sistemsko družbeno konvencionalna prehrana?
- torej kar ponuja oglaševalski sistem in ljudje ki jih srečaš
skozi življenje ,,,
Sistemsko varna hrana?
vitamin D, ...ki ga mimogrede uporalbjajo kot obliko okolju prijaznega podganjega strupa. Zaradi visoke izpostavljenosti vitamina D v telesu podgan pride do apnenitev krvi in ...
Vsako stvar lahko obrnes tako in tako.
In uravnotezeno ponavadi pomeni sprejeti sistemsko in ne vplivati na nadaljno rast. To je se bilo nekako smiselno do globalizacijskih trendov. V globlaizacijskih trendih kjer pa je ustvarjalnost omejena ( no ostaja se sicer droga pisanje po forumih in vtis dajanja ustvarjalnosti upravljanja z lastnim zivljenjem ) pa ideja da nek produkt, ki si ga spravil do neke tocke razvoja cimbolj distribuiras. Dejstvovanje tega produkta v nekem okolju je nepomembno.
Navidezna izbira sicer in lazna humanost in izlivanje lastnega gneva in lastnih problemov nad ljudmi, ki verjamejo v ustvarjalnost življenja tudi v kakšni drugi dobrini kot je virtualna dobrina je povsem ekvivalentno analogna. Sicer še nima pravne podpore bo se pa morala soočiti tudi s tem izzivom.
O kkašnih materah, ki so naredile napake bi pa morale ve ženske prve vedeti. Da je povsem nesmiselno soditi na podlagi tega kaj preberete v časopisu ker pojma nimate kaj se je dejansko dogajalo. Kaj in koliko je mati bila izobražena kaj in koliko je dejansko čutila potrebe otroka in kaj in koliko je dan žalostni dogodek rezultat neke zmede iz katere so se eni lepo sistemično izvlekli v varstvu sistema drugi pa označeni za celo življenje v glavnem zaradi tovrstnih primitivnih sodb.
Morda je res boljše se obrniti osladni poeziji in slavlenju življena dokler še ima nek furm v glavi. Potem ko bo prišel čas in skrb za telo , zdravje , okolje potem ne bo več časa za poetične osladne slike , pride jamranje in skrivanje in osamelost v lastni telesni neaktivnosti , slavlenje prelepe zemlje in življenja pa se preseli v duhovne sfere netrpljenja kot ga pač uporabimo ob ob pogledu vseh tstih materah, ki zlorabljajo otroke v lakotah iz Afrike.
Svet je poln protislovij ( ena od največjih je ta
o možnosti izbire pri prehrani in uravnoteženosti prehrane na današnjih trgovskih policah ). In zakrivanju teh protislovij res ne pomagajo obtoževanje, grizenje.
Za lastno zakrnelost za izobraževanje in rast je pač potrebno
najti strelovod. VErjamem pa da k temu resda pomagajo prehranski guruji takšne in drugačne prehrane. Ker z močno EGO energijo vzpodbujajo obrambne zidove z namenom oblikovanja majhnih tozadevno ogroženih skupin lažje kontrolirati ustvarjalnost in iz tega tudi delati postranski denar.
me veseli, da si tudi ti ugotovil, da gre za patološko obremenjenost, kot te kdo nagovarja tako-le:
Od kod tolikšna želja po priznanju? Pomanjkanje priznanja in zapostavljenost v mladosti? Krivice v otroštvu? Kronično pomanjkanje samozavesti? Zapoznela erupcija nikoli izživetega zaščitniškega materinskega nagona? Sublimacija neizživete spolnosti zaradi pomanjkanja moške ljubezni? Resentiment iz socialističnih časov morda? Maščevalnost? Slaba samopodoba?
Moj odgovor je bil dan MC-ju, Marku Črnigoju z Vrhnike, ki me je dobesedno tako, kot je zgoraj navedeno, nagovoril v komentarju "Atena s Pozitivk", ki ga je objavil v sosednjem prispevku "Citati iz biblije".
Toliko v pojasnilo!
Lep pozdrav
Tatjana
Vsako pisanje o vegetarijanstvu, s kakršnim nam (po)streže Tatjana Malec, ki ni niti zdravnica, niti znanstvenica, kaj šele vegetarijanka, je izguba časa – njenega in tistega, ki bi ga bral. Razen če ima bralec drugačne namene od takih, da bi kaj pametnega v njih izvedel. Je pa primerno za bralce, ki se radi zabavajo na tuj (beri: avtorjev) račun.
http://www.joga-v-vsakdanjem-zivljenju.org/clanki/20040311101/
Dejan Kupnik, dr. med.
Povzetek
Namen pričujočega sestavka je povzeti znanstvena dognanja zadnjih dvajsetih let, ki neposredno zadevajo vegetarijanski način življenja in na ta način s te tematike pregnati senco dvomov, v preteklosti grajeno predvsem na podlagi neupravičenih strahov in nikoli do konca preverjenih dejstev in alternativnih možnosti………………………………………………………………………………………..
Uvod
……Vegetarijanski način prehranjevanja je bil že ničkolikokrat potrjen v praksi - življenju mnogih, katerih fizična in umska vitalnost kljub vsemu nista nikoli mogli razbliniti skorajda stereotipno ponavljajoče se dvome, opozorila in svarila pred vegetarijanstvom. V širši javnosti, tudi strokovni, še vedno kraljuje povsem neupravičen strah pred morebitno nezadostnostjo vnosa pomembnih hranilnih snovi, še posebej v nosečnosti, za časa dojenja in odraščanja otrok. Namen pričujočega sestavka je povzeti znanstvena dognanja zadnjih dvajsetih let, ki neposredno zadevajo vegetarijanski način življenja in na ta način s te tematike pregnati senco dvomov, v preteklosti grajeno predvsem na podlagi neupravičenih strahov in nikoli do konca preverjenih dejstev in alternativnih možnosti……….....................................................................
kje ste pa vi doktorirali iz medicine in si pridobili znanstveni naslov, da tako suvereno "strokovno" preverjate in razlagate tuje vire? Nikar ne gostobesedičite o stvareh in obtožujte drugih, vsak plača sam svojo izkušnjo.
Kako, da se sedaj nič ne pritožujete nehumani osebi, ki je navedla konkretnno ime in priimek določenega malčka, ki je umrl v posledici beljakovinske podhranjenosti in neodpornosti organizma, ter imeni in priimek njegovih staršev? Celo navedla je na katerem spletu se je mogoče s primerom seznaniti, čepra niso bile navedene vse spletne strani, ki govorijo o primeru. Zares čudno?
Sedaj pa če dovolite, ne želim več polemizirati z vami, ker vaše polemike z mano niso objektivne in iščejo konflikt v svojem dokazovanju in razbremenjevanju. Recimo, da moje mnenje berejo tisti, ki so pristaši uravnotežene prehrane, vengance in presnojede pa itak imate na svoji strani in ti so neomajni. S tem sva zaključili!
Tatjana
MC-ju se zahvaljujem, da je zainteresirane napotil na spletni naslov, kjer si lahko pridobijo manjkajoče informacije, tiste, ki jih z enostranskim prikazovanjem smrti malčka Tatjana M. ni navedla.
Z vsem spoštovanjem in pieteto do mrtvih, vendar za božjo voljo umirite se, kajti žalovanja so tiha v dušah prizadetih.
T.
Ne govorimo niti o zdravniški etiki, niti o določenem primeru, ki ga vi navajate. Takih in podobnih primerov se najde lahko v praksi povsod. Greste na internetne strani, največ strokovnih prispevkov je v angleščini, ki se za primorsko govoreče območje, lahko kar na spletni strani prevedejo v italijanski jezik in imate na dlani vso svetovno statistiko o tej problematiki., prav iz vseh držav, nobena ni izjema. To se dobi za vse bolezni, če koga zanima.
LP T.
Koliko ljudi se je pozdravilo, ker so postali vegetarijanci? Ogromno. In potem se takšnim pravi, da delajo za lobije albanske (balkanske) mafije, za to peščico ljudi zelenjarjev…Ja in kdo to pravi? Kdo to razpihuje, kateri lobiji neki če ne ravno dobičkonosne trgovske verige, ki rastejo, kot gobe po dežju. Na parih kvadratih nekega slovenskega mesteca lahko opazimo xy trgovske ponudbe – prevladuje tuja in vabi, kar je v njej poceni…Še malo pa bo imel vsak državljan RS svojo trgovino :) za isto mizerno plačo…
Mamica, ki je vegeterijanka in je izgubila otroka, verjamem kaj vse se je naredilo in padlo po njej….Zelo sočustvujem z njo, upam da preživi…
LP Tatjana
In o tem se pravzaprav ves čas govori...
In razne raziskave takšnih in drugačnih bolezni – podatkov je toliko, da ponavadi vsak Inštitut zagovarja svoje, italijanske statistike pa sploh rade nastanejo mimogrede na osnovi anket- so le prevod o.k.:) :). Seveda verjamem, da so splošni statistični podatki resnični, a mislim, da nihče govori o tem, ker hočejo povedati nekaj drugega...
Marja
LP Tatjana
Gospod MC, razlaga misli, ki so jih izrekli Nobelovci s kirurško jasnostjo na ključ, zato upam, da ga bo moja genetska malenkost prepričala, da je imel Paul Claudel absolutno prav.
Lep pozdrav
T.
Lahko noč in lep jutrišji dan
Tatjana
http://www.pozitivke.net/article.php/20050212171719990
Na prispevek vegetarijanca in novinarja Damijana Likarja z naslovom: Jezus in prvi kristjani so bili vegetarijanci in ljubitelji živali, ki je bil, mimogrede, v resnici le intervju s teologom Hoblajem in sploh ni izražal direktnega Likarjevega mnenja, se je oglasila spoštovana pesnica s sledečim prispevkom oziroma bolje rečeno napadom:
>>>>
Prispeval/a: Tatjana Malec dne ponedeljek, 21. februar 2005 @ 13:56 CET
Damjan likar,
ti si zame velik perverznež in velik lažnjivec. Sedaj si začel pljuvati po drugače mislečih tudi na pozitivkah. Ali ti ni dovolj "Tvoj uspeh", v katerem se na debelo lažeš in zmerjaš ljudi ter ustvarjaš versko nestrpnost in sovraštvo. Tvoja značajska erupcija zavrtih mehanizmom ni nič drugega kot ena velika neizmerna hudobija z namenom izzivanja in žaljenja ljudi ter ustvarjanja konfliktov.
>>>>
Ta ista pesnica se danes ne samo spreneveda, marveč povsem nagnusno laže, ko piše:
>>>>
Prispeval/a: Tatjana Malec dne sreda, 9. maj 2007 @ 01:40 CEST
Na tem formu in tudi na drugih forumih se resnično še nisem srečala s primerom, da bi človek, ki uživa uravnoteženo mešano hrano, kot so jo uživali njegovi predniki od pamtiveka, napadal osebe, ki se prehranjujejo izključno z vegetarijansko prehrano.
>>>>
Prav ona, velecenjena pesnica, ki menda uživa uravnoteženo mešano hrano, je začela to »vojno«, ona je bila tista, ki je človeka, ki se prehranjuje izključno vegetarijansko, označila za perverzneža, velikega lažnivca, ustvarjalca verske nestrpnosti in sovraštva, neizmernega hudobneža, človeka, ki žali ljudi in ustvarja konflikte. To je bil tudi eden glavnih razlogov, da sem se angažiral in začel z replikami na pesničine protivegetarijanske pamflete.
>>>>
Kasneje se je pesnica Likarju za svoj izpad opravičila, a ji je kmalu postalo žal. V repliki, kjer je gospoda Hoblaja označila za »od samega satana obsedenega odpadnika vere v Boga«, se je »po trezni presoji« pokesala za svoje opravičilo:
Prispeval/a: Tatjana Malec dne petek, 15. september 2006 @ 00:16 CEST
Pravzaprav mi je kar žal, da sem se opravičila nekomu, ki dela intevjuje, s katerimi se žalijo čustva vernikov in jih objavlja. Po moji trezni presoji sploh ni bila zadeva vredna opravičila. Če se kdo mora opravičiti, naj se kdo drugi opraviči velikemu številu užaljenih ljudi, ki zaman pričakujejo opravičilo. Jaz ga niti ne rabim.
>>>>
Damijan Likar je po mojem mnenju eden redkih samostojnih novinarjev, ki se pogumno bori za promocijo vegetarijanstva, varstvo narave in za pravice živali. Tatjana Malec pa je, po TREZNI PRESOJI, še vedno prepričana, da je Damijan Likar perverznež, velik lažnivec, ustvarjalec verske nestrpnosti in sovraštva, neizmeren hudobnež, človek, ki žali ljudi in ustvarja konflikte, človek, ki sodeluje z od samega satana obsedenimi odpadniki vere v Boga in je, glede na okoliščine, gotovo tudi sam obseden od samega hudiča. Če vse to drži, predlagam, da gospa Malec odda kazensko ovadbo proti gospodu Likarju (zaradi razširjanja verske nestrpnosti in sovraštva), za gospoda Hoblaja pa naj se obrne na RKC oziroma naj pokliče njenega dežurnega eksorcista. (Zame pa tako in tako ni več pomoči.)
Marko Črnigoj
Dejstvo je pa samo eno, da se osebek, ki piše pod psevdonimom MC, na vse pretege trudi podcenjevanja in izničevanja moje osebe, medtem ko med drugim posmehljivim izražanjem o meni, tudi izziva in lepi name etikete: "Od kod tolikšna želja po priznanju? Pomanjkanje priznanja in zapostavljenost v mladosti? Krivice v otroštvu? Kronično pomanjkanje samozavesti? Zapoznela erupcija nikoli izživetega zaščitniškega materinskega nagona? Sublimacija neizživete spolnosti zaradi pomanjkanja moške ljubezni? Resentiment iz socialističnih časov morda? Maščevalnost? Slaba samopodoba?"
Inkvizicijske drže lahko rovarijo po mojih pisavah in se utapljajo v dolgočasju in nadomestkih, ki krepijo osebek v njegovem pogumu, da se kar naprej ukvarja s psihoanalizo drugih, medtem ko svoje ne vzame pod lupo. Vendar mene to sploh ne gane, ker vsaka oseba ima svoje dostojanstvo - individum.
MC izvoli pisati kar hočeš, polni stolpce s pamfleti kakor te je volja, lahko se greš do nezavesti hujskaštvo, inkvizitorstvo, tožilstvo in ne vem še kaj, mene se ne moreš dotakniti s svojim tremendum, ki kaže samo na tvojo značajsko šlabost, ki ti govori: "MC, ti moreš vedno in povsod verbalno zmagovati!".
V odgovor na tvoje nesramnosti sem ti lansko leto podarila svojo pesniško zbirko "Sončevo oko" in sem pričakovala, da boš vsaj malo razmislil, da si bil nesramen in marginalen do skrajnih meja. Iz sebe nisi sposoben potegniti ene same pozitivne geste.
In ker sem po naravi otrok spoznanja, sem ti iz samega veselja, da te razveselim napisala "Vdanostno pismo". Kaj hočeš več? Upam, da ne boš sedaj kazal celemu svetu, da si osiromašen odznotraj. Bodi še naprej emancipiran in pogumen v svojem delovanju, intelektualno šibki Pozitivkarji čakajo na tvoje nove globokoumne komentarje.
Uživaj!
Tatjana
Le insert nekega duhovnega učitelja:
Zavedaj se, da si dvojno odgovoren za trpljenje živali. Prvič, ker uživaš meso, drugič pa, ker ješ meso kljub temu, da veš za trpljenje teh živali.
Pa tudi če bi bile živali »Humano« vzrejene in zaklane (Kaj sploh pomeni klati na human način), mesa ne bi smeli uživati. Poslanstvo živali ni v tem, da bi jih ljudje jedli. Žival ima svojo dušo in s tem svojo nalogo, ki pa ni v tem, da bi svoje življenje žrtvovala za človeka. Razen tega ljudje, ki še posebej dobro ravnajo z živalmi in do teh bitij ne izražajo svoje okrutnosti, pa vendar jo lahko živijo v laži in prevari. Z živalmi ravnajo, kot da bi bili njihovi prijatelji in pomočniki. V bistvu pa niso nič drugega kot izkoriščevalci in klavci. To je izdaja živali, kajti žival misli, da lahko človeku, ki ga je vzgojil namesto matere, zaupa. Temu ustrezna je potem groza, ko opazi, da je njegov skrbnik tisti, ki jo prodaja mesarju.
Kako boš potem vnesel poštenost v sebe, v svoje življenju in v svoj odnos, ko pa dopuščaš, podpiraš in povzročaš to neverjetno izdajo živali?
Razmisli o tem in odpri svoje srce živalim, svojim duševnim sorodnikom. Kajti one resnično zaslužijo tvoje srce. Uboge živali!
Glede živali pa je prav, da se humano ravna z njimi. Ne pozabi, da je v Sloveniji sto živinorejcev, ki od tega živijo.
Mislim, da jaz nisem pravi naslov, da bi se glede reje in zakola živali obračali name. Sicer pa mi je žal, vseh tistih kozlov, ki se streljajo tu na Pozitivkah. Tudi te živali potrebujejo mir!
Lep pozdrav
Tatjana
Sicer me idoktrinirana manipulacija - šibki sledijo, močnješi vodijo še malo ne zanima.
Lep pozdrav
LP Tatjana
To je bila vsa moja kompenzacija prazne slame pod tole temo...
T.
Starša Thomas Lamond in Lade Sanders iz Atlante, vegetarijaca, ki sta proti mučenju živali, sta sinka Crowna hranila z dojenjem, s sojinim mlekom in jabolčnim sokom, otrok star 6 tednov, izstradan, kost in koža, tehatal je 1 kg in 400 gramov, je umrl, starša obstojena na dosmrtno ječo.
Skoraj ni človeka, ki je vegetarijanec in bi imel težave s telesno težo, je zdrav, in ima ogromno vitalne telesne energije in zelo spontano živi, pri njih se začuti drugačna življenjska naravnanost. Dokaz za lastno telesno težo je vedno človek sam, zato je moj moto vedno ta, da je potrebno Boga živeti...
Večina ljudi, ki se dvigne na osebnostno - duhovnem nivoju sploh ne more več jesti mesa… Ta dvig ponavadi poteka sočasno, po nekem naravnem principu…)
A vem, da so lahko velika pretiravanja, ki se razvijejo v prevelik ekstrem
Poznam preveč ljudi, ki so zdravi, dobrovoljni, pozitivni in čudoviti ljudje, ker so uspešni vegetarijanci in njihov nivo razmišljanja je vedno sočutje do živali na zelo human način. V takšnih ljudeh enostavno začutiš Boga s posebnim smislom za pravičnost, začutiš jih na drugih vibracijah delovanja…A vse to je njihova odločitev…In kot sem povedala že na začetku: izjeme nikoli ne potrjujejo pravil.
Da se vračam na naslovno temo. Zdravnik je obnemel, ko je zagledal povsem novo krvno sliko ob polletnem veganskem prehranjevanju...(65 let stare osebe, moje sorodnice...) Da bi jo dal v javnost, a to pa ne... Tako se svet vrti.
Pozdrav
>>vegetarijaca, ki sta proti mučenju živali, sta sinka
>>Crowna hranila z dojenjem, s sojinim mlekom in
>>jabolčnim sokom, otrok star 6 tednov, izstradan,
>>kost in koža, tehatal je 1 kg in 400 gramov, je umrl,
>>starša obstojena na dosmrtno ječo.
Velecenjena pesnica je spet pokazala, kako zna obračati ploščo, predvsem pa, da ji izmotavanje in laži, ležijo še veliko bolje, kot ji ležijo rime.
Najprej je navedla konkreten primer 10-mesečnega otroka. Ko ji je bilo predstavljeno, da konkreten primer smrti, ki ga je navajala, ni imel nikakršnega vzroka v vegetarijanstvu, marveč je šlo kvečjemu za nesrečen slučaj ali še bolj verjetno za zdravniško napako, je velecenjena pesnica obrnila ploščo in začela neumorno ponavljati, da 10-mesečni otrok pač ni konkreten primer, marveč je imela v mislih neko splošno kategorijo staršev oziroma otrok. Pri tem je šla celo tako daleč, da mi je očitala nehumanost, ker sem razkril konkretne podatke, čeprav sem navedel le spletno povezavo, kjer so prizadeti starši SAMI obelodanili svojo plat zgodbe, ko so razkrili dejstva in dokumente, ki kažejo na to, da so bili žrtve medijskega pogroma. Perverzno spreobračanje – tako značilno za velecenjeno pesnico. In nazadnje še en perverzen zasuk, ko se iz splošnega spet nenadoma vrne na konkretno, in sama uporabi konkretna imena in priimke, ker meni, da bo to koristilo njenemu dokazovanju. V navajanju konkretnih imen (še posebej, ker so ta že objavljena javno) seveda ne vidim nič slabega, če se še malo pred tem ne bi pesnica »pietetno« distancirala od takšnega pristopa.
Sedaj pa poglejmo konkreten primer:
Zgodba govori o starših (Lamont Thomas in Jade Sanders ), ki sta se prehranjevala vegansko, in sta svojega otroka izstradala do smrti. 6 tedenski otrok, ki so ga že mrtvega pripeljali v bolnišnico, je tehtal manj kot 1 kilogram in pol. Grozljivo. A kaj ima s tem opraviti vegetarijanski način prehranjevanja in nasprotovanje mučenju živali!? Nekomu, ki obožuje kadavre in mu ubijanje ter mučenje živali ne seže do srca, je to lahko seveda dober tampon pred napadom slabe vesti in pripraven element za protivegetarijansko propagando.
Če se staršem ni zdelo niti malo nenavadno, da je njihov otrok pri šestih tednih lažji od kilograma in pol, kar je veliko manj kot je teža večine otrok ob rojstvu, če se jima ni zdelo čudno, da je bil otrok že vizualno tak, da mu je bilo mogoče preštevati rebra, starša pa se nista obrnila na zunanjo pomoč, potem sta bila - po domače rečeno – ne samo nepoučena, marveč že kar prismojena. Vsaj tako prismojena in nepoučena kot tisti (omnivori) starši, ki svoje otroke, kljub temu da se ti groteskno razširijo prek vseh meja in že pred adolescenco obolijo za diabetesom in boleznimi srca in ožilja, krmijo kot piščance, pa niso nikoli obsojeni, da so svoje otroke »krmili oziroma debelili do smrti«. Nenazadnje je celo tožilec izjavil, da veganstvo ni imelo nič opraviti s smrtjo, marveč je šlo za izstradanje. Otroka nenazadnje lahko izstradaš do smrti tudi s kravjim mlekom ali z dojenjem, če je mleka oziroma hrane premalo. In prav v tem je bistvo zadeve. Otrok namreč sploh ni bil dojen! Pomembno dejstvo velecenjena pesnica ni samo zamolčala, marveč ga je celo obrnila v nesramno LAŽ, ko je zapisala, da sta sinka Crowna starša hranila z dojenjem.
Praksa kaže, da ga zagotovo ne bi mogla izstradati do smrti niti v primeru, če bi ga adekvatno hranila izključno s sojinim mlekom. Prav nasprotno. Uporaba obogatenega sojinega mleka za hranjenje v primeru, ko mati nima dovolj mleka in so otroci alergični na kravje mleko oziroma na mleko živalskega izvora (kar je relativno pogost primer) ali slabo presnavljajo oziroma so intolerantni na laktozo ali jim mleko povzroča hudo zaprtje, je povsem običajna praksa, ki ob zadostnih količinah nikoli ne pripelje do izstradanja, v res najslabšem primeru kvečjemu do pomanjkanja katerega pomembnega vitamina, ki pa se nikoli ne manifestira kot smrt zaradi izstradanja, in je seveda možno tudi ob uživanju živalskega mleka. Za nameček sta starša otročička hranila še z jabolčnim sokom. Ne samo, da dojenčki v prvih mesecih absolutno niso opremljeni in prilagojeni za uživanje jabolčnega (ali kateregakoli drugega) soka, marveč izključno za uživanje materinega (človeškega) mleka, tako kot to velja za vse sesalce, jabolčni sok deluje kot diuretik, kar je še dodatno poslabšalo zadevo. V konkretnem primeru gre torej za popolno NEUMNOST, ki ni vredna besede zločin. Tisto, kar se meni osebno zdi zločinsko pri tej zgodbi, je dejstvo, da je sodišče dva očitno precej maloumna in neizobražena človeka kaznovalo z dosmrtno ječo.
Otrok ni umrl zato, ker sta starša uživala vegetarijansko hrano, še manj zato, ker je vegetarijansko hrano užival otrok. Nenazadnje se vsi otroci rodijo kot vegetarijanci in ob normalnem dojenju v prvih mesecih (brez kravjega mleka, mesa, goveje juhe,…) povsem normalno pridobivajo na telesni teži. Mali Crown je umrl zaradi podhranjenosti oziroma zaradi pomanjkljivega vnosa živil.
http://www.wsbtv.com/news/13245543/detail.html
http://supervegan.com/blog/entry.php?id=810
http://www.thetripwire.com/news/2007/5/4/vegans-are-not-murderers-dont-eat-the-bloody-propaganda
Seveda pa je za smrt še bolj kriva socialna služba, ki takšne sektaške starše premalo nadzoruje.
NUTRIMENTO - Lamont Thomas e Jade Sanders, rispettivamente di 31 e 27 anni, secondo quanto hanno dichiarato, nutrivano il loro piccolo con latte materno, latte di soia e succo di mela: il neonato, a cui era stato dato il nome di Crown, aveva solo 6 settimane e pesava appena un kg e 400 grammi quando è morto. Secondo i dottori, che hanno visitato il piccolo a tragedia avvenuta, Crown era così deperito che essi riuscivano a vedere tutte le ossa attraverso la sua pelle. Sebbene i genitori vivessero vicino all'ospedale, il bambino non è mai stato visitato da un medico prima del tragico epilogo.
Točno tako je, kot si Dysan zapisal.Doječa mati je bila podhranjena.
V napadanju poročanja o tem primeru s perverznostjo nekoga, jasno kaže, da gre za pravo sektaštvo brez primere.
To je kavrno in popačeno napadanje, pljuvanje mešane bronhialne sluzi in prežvečenih ostankov soje v človeški obraz. Kjer koli se pojavljaš MC, povsod zapuščaš za sabo zastrupljene besede in žalitve. Kdo je poververzen v tej zgodbi si bo ustvaril bralec sam, brez da ti nenehno ponavljaš svoje patološke izbruhe, ki jasno kažejo, da ti enostranska hrana nepojmljivo škoduje.
Tatjana
»To je kavrno in popačeno napadanje, pljuvanje mešane bronhialne sluzi in prežvečenih ostankov soje v človeški obraz. Kjer koli se pojavljaš MC, povsod zapuščaš za sabo zastrupljene besede in žalitve. Kdo je poververzen v tej zgodbi si bo ustvaril bralec sam, brez da ti nenehno ponavljaš svoje patološke izbruhe, ki jasno kažejo, da ti enostranska hrana nepojmljivo škoduje.«
Tatjana Malec nam iz svojih globočin duše posreduje izredno nenavadna patetična, pardon, poetična občutja. Samooklicana poetinja očitno smatra, da je dovolj kvalificirana da nam, običajnim ljudem, poda svojo oceno, kakršno je vpila v svojem odgovoru MC-ju. Oseba, ki v sebi nosi tako zlobna in boleča občutja, je po mojem mnenju vredna vsega usmiljenja in je potrebna strokovne pomoči dušeslovca.
Naprej ne bom brala, ker bi rada obdržala dobro počutje in si bom raje privoščila kakšno poezijo, prozo ali glasbo. Saj je vseeno, kaj. Samo da je pozitivno, lahko tudi patetično, morda kar patetično Beethovnovo sonato. Daleč proč od bruhanja takoimenovanega in nevemkakopridobljenega Sončka Pozitivk si bom dobro občutje lahko obdržala.
Vam je zares potrebno, da vzdržujete in obdržite dobro počutje in ravnotežje, kajti … prav zares ga potrebujete.
Tudi v mojo obrambo z MC-ejm se vam ni treba vmešavati, kajti MC-jevo merjenje svojih namišljenih intelektualnih moči z mano z vsemi spodrsljaji vred raste iz povsem drugega korena, kot raste vaša potreba, da ubogate in pisarite. Imam vas dovolj! Le kdo vas spodbuja v tako patetično obrambno držo?
Gospa Bogumila, imate vse razloge da utihnete. Ne bom vam odgovarjala več! Ne mučite se, da bi zadostili slasti drugega! Upam, da sem bila dovolj jasna. Jaz pustim v miru vas, vi pa pustite mene.
Slabokrvnost v starosti
Slabokrvnost ali anemija je bolezensko stanje zaradi zmanjšane koncentracije krvnega barvila (hemoglobina). Slabokrvnost nastane lahko zaradi okvare kostnega mozga, zaradi pomanjkanja snovi, ki so neobhodno potrebne za nastajanje hemoglobina (železo, folna kislina, vitamin B 12) ali pa zaradi prehitrega razpada ali izgube rdečih krvničk (eritrocitov). Najpogostejše vrste slabokrvnosti v starejšem življenjskem obdobju so zaradi pomanjkanja železa, vitamina B 12, folne kisline ali pa zaradi okvare kostnega mozga - t.i. refraktarne anemije. Znaki slabokrvnosti so bledica, slabo počutje, utrujenost, omotice in vrtoglavice, težka sapa ob naporu. Težave so izrazitejše pri bolnikih, ki imajo še druge pridružene bolezni, predvsem bolezni srca in ožilja ter pljuč. Slabokrvnost opredelimo z laboratorijskimi preiskavami krvi (krvna slika, določitev koncentracije železa, vitamina B 12 in folne kisline v krvi). Včasih je potrebno preiskati tudi kostni mozeg.
Slabokrvnost zaradi pomanjkanja železa
je najbolj pogosta vrsta slabokrvnosti. Bolezen se razvije postopno. Pri nas je vzrok te slabokrvnosti najpogosteje kronična izguba krvi iz organizma. Ta vrsta slabokrvnosti je pogostejša pri ženskah, saj izgubljajo v rodnem obdobju z mesečnim perilom in v nosečnosti znatne količine krvi. V primeru pomanjkljive prehrane, ki vsebuje malo železa, organizem ne more nadomestiti izgubljenega železa in postopno pride do slabokrvnosti. Slabokrvnost se lahko pojavi že v rodnem obdobju, pogosto pa po menopavzi. Pri moških je praviloma vzrok te vrste slabokrvnosti vidna ali prikrita izguba krvi iz prebavil (razjede in tumorji želodca, spremembe na debelem črevesu, hemoroidi). Zato je potrebno pri vseh moških in pri ženskah v menopavzi, pri kateri se pojavi slabokrvnost zaradi pomanjkanja železa, opraviti preiskave prebavil. Zelo redko pride do slabokrvnosti zaradi nezadostnega vnosa železa v telo s hrano.
Izjemoma ugotovimo to vrsto slabokrvnosti pri bolnikih, ki se dalj časa prehranjujejo z neuravnoteženo vegetarijansko prehrano. Slabokrvnost zaradi pomanjkanja železa zdravimo z zdravili (Ferrum Lek, Haematopan, Retafer itd.), saj običajno tudi s hrano, ki je bogata z železom, slabokrvnosti ne uspemo pozdraviti. Pač pa je mešana uravnotežena prehrana zelo pomembna zato, da do pomanjkanja železa ne pride. Z ustrezno prehrano je potrebno pričeti že v zgodnjem otroštvu, saj materino mleko vsebuje le malo železa. Najkvalitetnejši vir železa v hrani je živalskega izvora (jetra, rdeče meso, drobovina, jajčni rumenjak). Nekatera živila rastlinskega izvora vsebujejo sicer veliko železa, vendar v obliki, ki ga telo slabo izkorišča.
Dodatek vitamina C izboljša izkoristek železa iz rastlinske hrane, nekatere snovi (soli kalcija, tanini, mleko, soja) pa izkoristek zmanjšajo. Z vsako nosečnostjo in porodom ženska izgubi približno eno šestino celotne količine železa. Tako izgubo je težko nadomestiti samo z ustrezno prehrano, zato priporočajo v času nosečnosti nadomeščanje železa z zdravili. Pravilna prehrana v vseh življenjskih obdobjih pa je tudi pomembna za preprečevanje bolezni prebavil, zaradi katerih lahko pride do slabokrvnosti.
Slabokrvnost zaradi pomanjkanja vitamina B 12
ki jo imenujemo megaloblastna anemija, je redkejša kot slabokrvnost zaradi pomanjkanja železa. Najpogostejši vzrok je nezadostna resorpcija tega vitamina iz prebavil zaradi kroničnega vnetja želodčne sluznice. Bolniki imajo poleg znakov slabokrvnosti pogosto tudi slab tek, odpor do mesne hrane, neurejeno prebavo in pri hudih oblikah tudi težave s strani živčevja (mravljinčenje v spodnjih okončinah, nezanesljiva hoja itd). To vrsto slabokrvnosti ugotovimo tudi pri bolnikih, ki so jim deloma ali popolnoma operativno odstranili želodec in pri bolnikih s hudo obliko vnetja tankega črevesja (Crohnova bolezen). Bolnike zdravimo z injekcijami vitamina B 12. Zdravila morajo dobivati redno, običajno enkrat na tri mesece in sicer doživljenjsko. Zelo redka je megaloblastna anemija zaradi pomanjkljivega vnosa vitamina s hrano. Pojavi se le izjemoma, pri dolgoletnih veganih, to je ljudeh, ki odklanjajo vsakršno hrano živalskega izvora (tudi jajca in mleko oziroma živila, pripravljena iz njih) in ki ne jemljejo ustreznega nadomestka v obliki zdravila. Pač pa poznamo hude oblike pomanjkanja vitamina B12 pri novorojenčkih in majhnih otrocih mater, ki so dalj časa uživale strogo vegansko dieto in ki otroka samo dojijo.
Preprečevanje megaloblastne anemije zaradi kroničnega vnetja želodčne sluznice ni možno, pač pa je potrebno preventivno dajati injekcije vitamina B12 vsem bolnikom po popolni odstranitvi želodca. Pri bolnikih z delno odstranitvijo pa je potrebno občasno nadzorovati krvno sliko. V primeru, da se pojavijo znaki megaloblastne anemije, je prav tako potrebno začeti zdravljenje z vitaminom B12. Vitamin B12 v obliki zdravil morajo dobivati tudi ljudje, ki so se odločili za strogo vegansko dieto, še zlasti nosečnice in doječe matere.
Megaloblastno anemijo povzroča tudi pomanjkanje folatov. Spremembe v krvni sliki in kostnem mozgu so enake kot pri pomanjkanju vitamina B12. Folati se nahajajo v živilih rastlinskega izvora (sveža zelenjava) in v živilih živalskega izvora. Folate uničuje vročina pri neprimerni pripravi hrane. Ker zaloge folatov v telesu zadoščajo le za nekaj mesecev, se slabokrvnost ob neredni prehrani lahko hitro pojavi. To vrsto slabokrvnosti pogosto ugotovimo pri kroničnih alkoholikih, starih bolnikih, ki se neredno in neprimerno hranijo. Slabokrvnost preprečimo z ustrezno mešano, svežo in pravilno kuhano hrano. Pomembna je tudi zmernost pri uživanju alkoholnih pijač, saj alkohol še dodatno toksično deluje na kostni mozeg in poslabša slabokrvnost. V primeru slabokrvnosti pa bolnike zdravimo z zdravili (Folacin). Slabokrvnost zaradi pomanjkanja folatov se pojavi lahko tudi po daljšem jemanju nekaterih zdravil (Methotrexat, Primotren, Bactrim, nekatera zdravila proti epilepsiji). Zato je potrebno bolnike, ki se dalj časa zdravijo s temi zdravili, opozoriti na to možnost in jih po potrebi napotiti na pregled krvne slike.
Refraktarne anemije
so pogoste v poznem življenjskem obdobju in so posledica okvare krvotvornih celic v kostnem mozgu. Poleg slabokrvnosti je pogosto znižano število belih krvničk (levkocitov) in krvnih ploščic (trombocitov). Učinkovitega preprečevanja te vrste slabokrvnosti ne poznamo. Zdravljenje z železom, vitaminom B12 ali folno kislino je neučinkovito. Včasih pomaga vitamin B6 (Piridoksin) ali hormoni nadledvičnice (Pronison, Medrol). Običajno pa je potrebno bolnike zdraviti s transfuzijami eritrocitov. Z ustrezno vodenim nadomestnim zdravljenjem lahko večina bolnikov s to obliko slabokrvnosti živi praktično normalno.
_________________
Tatjana
Kdorkoli bi bil podpisan pod postom, v katerem bi uporabil grde besede, bi mu odgovorila tako kot sem vam, zato vzemite moje »vmešavanje« kot nek čistilni pripomoček. Kadarkoli naletim na umazanijo, mi nekaj v meni pravi, naj to počistim. Ne rabim nikogar od zunaj, da bi me na to opozarjal. Živimo na istem planetu, dihamo isti zrak in hodimo po isti zemlji, od katere smo tako ali drugače odvisni vsi. Moja notranja potreba me sili, da se čiščenja lotevam tam, kjer se pojavi umazanija, tudi izven mojega doma in službe. Tokrat sem slučajno naletela na vas, ki uporabljate besede take narave, da kar kličejo po protestu. To je, vidite, moj edini motiv, da sva se pričeli spoznavati.
Nekje sem prebral, da če bi vsak počistil smeti le pred svojo hišo in na svojem dvorišču, bi bilo mesto v hipu čisto.
Izgovarjati se, da vsi živimo na istem planetu in dihamo isti zrak, gospa Bogumila, je milo rečeno, otročje.
To vam še ne daje pravice, da se vtikate v zadeve, ki se vas končno nič ne tičejo.
Naj poravnata svoje odnose gospa Tatjana (ki jo globoko spoštujem, ker je vsega spoštovanja vredna gospa in je vi
zlepa ne boste dosegli !!!) in gospod MC po svoje, to je njun problem, v katerega vi nimate vstopa, gospa Bogumila.
Tu ste povsem odveč, ste le za peto kolo, če se smem tako izraziti. Priznam pa, da se zdajle tudi jaz vtikam v vas, torej
ste na lastni koži občutili, kaj se pravi v nekoga vtikati se brez (p)osebnega razloga!
lp Salamander
...
T.
Z MC-jem nimam nobenih računov, ki bi mu jih morala poravnati. Obramba pa je včasih neljuba stvar, ki potegne za sabo kakšno odvečno besedo. To je pa tudi vse.
Lep pozdrav in veliko ustvarjalnosti pri pesniškem ustvarjanju
Tatjana
govoriš o strokovni referenci, ki ji lahko stoodstotno verjamemo. Tvoja vera v stroko v resnici meji na religijozno zaverovanost. Sto odstotkov v svojem prepričanju najbrž ni dosegel niti Jezus sam, ko ga je skušal hudič v puščavi. Še bolj smešno je, da kot referenco navajaš člana homeopatskega društva. A sploh veš, da kaj meni uradna doktrina, na katero se sklicuješ in v katero očitno brezpogojno verjameš, o homeopatiji?! Ta človek si - "doktrinarno nasprotuje". Da ne bo pomote - za gospoda specialista internista primarija doktorja medicine in še homeopata po vrhu niti najmanj ne dvomim, da ve skoraj vse, kar razglaša in uči medicinska znanost - tudi o anemiji. O njegovo strokovnosti niti najmanj ne dvomim. Velika večina tistega, kar je zapisal drži, in nekaj od tega lahko najdeš na vsaki vegetarijanski in veganski strani, verjetno celo mnogo več, kot na spletnih straneh, ki so namenjene omnivorim mamicam.
Seveda obstaja še množica drugih avtoritet. Ravno tako doktorjev medicine in z vidika nazivov popolnoma neoporečnih.
Kar zadeva vegetarijanstva in veganstva mamic v času nosečnosti in dojenja ter vegetarijanstva otrok je danes moč najti na internetu in tudi v strokovni literaturi mnogo informacij. Mislim, da so današnji vegetarijanci in vegani neprimerno bolj osveščeni o zdravi prehrani, o vitaminih (B12, vitamin D), mineralih (Železu, kalciju,..), beljakovinah in o vsem tistem, kar naj bi primanjkovalo v vegetarijanski prehrani. Veliko bolj od vsejedcev, ki praviloma o prehrani ne vedo nič, ali morda le tisto, kar jim servira živilska in farmacevtska industrija preko svojih oglasnih sporočil na TV ali v cenenih »trač« revijah in raznih ženskih prilogah, namenjenih povprečni malomeščanski potrošnici.
Lahko ti navedem samo nekaj referenc oziroma tujih člankov, sicer pa je veliko od tega je že prevedeno v slovenščino in eno tako povezavo ti je navrgla že bralka pred mano.
http://www.ecomall.com/greenshopping/vrg.htm
http://www.vrg.org/nutrition/veganpregnancy.htm
http://www.vegansociety.com/html/people/lifestyle/families/parenting/vegan_children/
http://www.andrews.edu/NUFS/Vegan%20Children.html
Vsako sklicevanje na takšne in drugačne ortodoksne avtoritete je dvorezen meč. Nenazadnje je vsa medicinska stroka, na čelu z vrlimi pediatri, ne tako dolgo nazaj, na široko razširjala dogmo o tem, da materino mleko sploh ni dobro in da otrok lahko dobi vse potrebno le ob uporabi raznih instant praškov iz kravjega mleka obogatenih z množico čudežnih dodatkov, ki naj bi jih v materinem mleku primanjkovalo. In ljudje so jim, podobno kot ti 100%verjameš današnjim doktorjem, primarijem, specialistom,...
Seveda takšnih neumnosti o mlečnih praških, ki da so boljši od materinega mleka, danes ne razglaša nihče več in spet vsi stavijo le še ali predvsem na dojenje – z materinim mlekom seveda.
Časi se spreminjajo in že nekaj časa je povsem jasno, da veganske in vegetarijanske mamice lahko brez problemov rodijo in vzgojijo vegetarijanske in veganske otroke, ki v zdravju ne zaostajajo za omnivorimi vrstniki, marveč prej obratno. Danes noben resen zdravnik ne razglaša več dogme, da je meso neobhodno potrebno za rast in zdravje otrok. Še pred nekaj desetletji je bila to splošno sprejeta dogma.
Eden najbolj znamenitih in vplivnih pediatrov vseh časov Dr. Benjamin Spock je (sicer malo pozno) prišel do spoznanja, da veganstvo ne škoduje niti otrokom, niti mamicam, marveč ravno obratno: Strašem in otrokom je priporočil vegetarijansko dieto, otrokom starejšim od dve leti pa priporočil, naj se izogibajo uživanju VSEH mlečnih proizvodov. Svojo vegansko zapuščino je zapisal v svoji sedmi (zadnji) izdaji svetovno znane knjige ''Baby and Child Care'', ki je izšla nekaj tednov po njegovi smrti (Skupaj v več kot 50 milijonih izvodih).
Dr. Benjamim Spock je umrl je star 95 let. Vegetarijanec je bil od svojega 12 leta. Med drugim je osvojil zlato olimpijsko medaljo leta 1924. Od svojega 12 leta naprej je bil vegetarijanec. Zadnjih 7 let je preživel kot veganec.
In kaj pravi v svoji znameniti knjigi:
O mesu:
'We now know that there are harmful effects of a meaty diet«, Children can get plenty of protein and iron from vegetables, beans and other plant foods that avoid the fat and cholesterol that are in animal products.''
O mlečnih proizvodih:
''I no longer recommend dairy products after the age of 2 years. Other calcium sources offer many advantages that dairy products do not have.''
Tako meni o prehrani dojenčkov in otrok najbolj znan in najbolj vpliven pediater vseh časov…upam, da ti bo ta "strokovna referenca" zadostovala, lahko pa si poiščeš svojo - z več izkušnjami, večjimi in boljšimi referencami in z večjim slovesom.
Seveda dr. Spocku mnogi doktorji in pediatri, ki so ga prej častili po božje, danes oporekajo. Nekateri celo menijo, da se mu je na stara leta zmešalo. Ampak – časi, kot sem rekel, se spreminjajo in resnica, kljub silni propagandi mlečno in mesno predelovalne industrije počasi prihaja na dan.
http://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=9C07E4DD173CF933A15755C0A96E958260&sec=health&spon=&pagewanted=print
http://www.famousveggie.com/benspock.cfm