O vsebini knjige
Knjiga nudi sistematski izbor jedi in receptov, ki jih lahko pripravimo kot sladke biojedi. Začenši s preprostejšimi žitnimi jedmi kot so kaše, musliji, žganci, testenine, zavitki in pečenjaki do zahtevnejših tort, sadnih jedi (tudi sladoleda), vse do napitkov in biomarmelad. Vmes je še opis priprave slovenske potice, navodila za izdelavo ustvarjalnih keksov in medenjakov, pa marcipan in okusne kroglice iz žit in sadja ter veliko drugega.
Viri za recepte – avtoričine osebne izkušnje
Sladice pripravljam že od otroških let (približno že 50 let), bio-veganske sladice pa že skoraj 20 let. Pa tudi domače narodne jedi, preproste jedi po 2.svet.vojni, jedi z vzhoda oz. celega sveta, ki jih je moč narediti v bio varianti. In seveda številne kuharske knjige od doma in od drugod.
Knjigo lahko naročite tudi v Sončni trgovini
Viri za recepte:
-
recepti, ki jih je avtorica zbrala in preskusila v svoji petdesetletni praksi priprave sladic in v svoji dvajsetletni praksi priprave zdravju prijaznih sladic;
-
slovenske jedi, stare in nove, bolj in manj znane (od potice in štrukljev do pečenjakov…);
-
recepti tujih dežel, ki so se uveljavili v svetu in so splošno poznani (npr. čapati, linška torta..)
-
recepti, ki so plod novejših iskanj zdravju prijaznih jedi kot so npr. musliploščice...
Kriteriji za izbor receptov:
-
Ugoden vpliv na zdravje
-
Okus jedi
-
Hranljivost jedi
-
Sestavine (pretežno) rastlinskega izvora
-
Enostavna in hitra priprava
-
Dostopnost surovin
-
Privlačen videz jedi
Avtorica je mnoge klasične recepte priredila tako, da so zdravju prijazni. To predlaga tudi bralcu.
Kazalo knjige v barvah in opremljeno s fotografijami kot v knjigi, lahko vidite tudi na spletnih straneh www.naravnapot.si (kliknete Božanske sladice, kliknete kazalo).
Za začetek 5
Uvod 6
O knjigi 6
O prehrani 7
Kako do biosladic 10
Žita in izdelki iz žit 10
Naravna sladila 16
Maščobe, mleko, jajca 20
Oreški, semena 22
Drugo 24
Postopki in pripomočki 26
Kaj zvišuje kakovost biosladic 31
O receptih 32
Lahek obrok za zajtrk, kosilo ali večerjo 34
Kosmiči, žganci, kaše 36
Palačinke, praženec, pečenjaki… 42
Cmoki, svaljki, njoki 49
Štruklji in podobno 54
Testenine kot sladica 58
Zavitki, pite, hitre pogače 60
Zavitki 62
Pite 68
Hitre pogače 75
Kreme in strjenke 78
Kreme in sadne juhe 80
Strjenke, halva in sladice iz zdroba 87
Torte, rezine, narastki 92
Bionarastki, rezine, kolači 94
Rezine s praškom za vzhajanje 98
Torte iz žit in sadja 102
Torte za rojstni dan 108
Slavnostne torte 114
Drobno pecivo 116
Keksi in podobno 118
Medeno pecivo 129
Musli ploščice, kroglice, marcipan 134
Kruhi in kruhki 140
Domač kruh 142
Kruh s praškom za vzhajanje 153
Mlinci in ploščati kruhki 157
Sladice iz kvašenega testa 160
Slovenska potica 162
Pogače in druge kvašene sladice 171
Kuhane ali soparjene kvašene sladice 176
Sadje in druge naravne dobrote 178
Sadje in zelenjava v sladicah 180
Sadne solate in drugi naravni posladki 186
Posladki iz domače shrambe 194
Čaji in drugi napitki 206
Namesto zaključka – začetek 212
Veselo na delo 212
Abecedno kazalo 214
Literatura, viri 217
Zahvale 218
O avtorici in o podjetju Naravna pot 219
Kaj sporoča knjiga Božanske sladice
Knjiga sporoča, da lahko domače biopecivo naredi prav vsak, ki želi.
Vendar knjiga Božanske SLADICE ni le klasična knjiga z recepti. Namen knjige je globji:
Avtorica povdarja, da kriterij »dobro« ni dovolj. Jed mora biti tudi zdravju in okolju prijazna: zdravo in ekološko, a vsekakor tudi okusno. K sreči dobrega okusa jedi, ki vsebujejo naravne in ekološke sestavine ter so narejene po naravnih postopkih, ni težko doseči, prav nasprotno. Okus naravnih jedi iz ekološko pridelanih sestavin je mnogo boljše kot okus jedi iz neekoloških sestavin, ki so jim dodane mnoge nenaravne sestavine, ki daljšajo rok trajanja, lepšajo barvo itd. Knjiga ljudem približuje pomen naravnih živil. Ne le sladic, vseh jedi, a ker je za druge jedi na voljo že kar nekaj literature (in tudi sama je že izdala knjigo Hrana za dušo in telo), se je tokrat odločila za sladki del naše prehrane. Veliko ljudi se namreč že zavestno zdravo prehranjuje in so pogrešali praktičen priročnik tudi za pripravo biosladic. Posebno pomembno je, da otroci uživajo naravne sladice, kajti žal ravno otroci užijejo največji delež nezdravih sladic, ki so jim dostopne na vsakem koraku.
Iz knjige veje duh po domačnosti, po potrebi, da vsaj včasih tudi sami doma kaj pripravimo. V hipermodernem svetu se vračamo v kuhinjo. Kuhanje vidimo ponovno drugače: ne le kot porabo časa, temveč kot ustvarjanje, druženje in poklanjanje ljubezni oz. energije: Energija v jedeh, narejenih z veseljem in predanostjo, je neprecenljiva.
Vsebino knjige popestrijo zgodbice, ki osvetljujejo duha časa po drugi svetovni vojni (čas avtoričinih otroških let), ko je še vse bilo bio in naravno in se še ni bilo treba bati, da bi pojedli preveč belega sladkorja, ker ga preprosto še ni bilo dovolj.
V knjigi je poudarek na veganskih jedeh, to je na jedeh iz rastlinskih sestavin. Vse več je ljudi, ki odklanjajo jajca in mleko živali, ki so pogoste sestavine klasičnih sladic. Ker je receptov z jajci in mlečnimi sestavinami na voljo več kot dovolj, so tukaj le (oziroma pretežno) veganski recepti. Sistematično je iskala po zbirkah svojih in tujih receptov takšne, ki jih brez škode za okus in videz lahko naredimo brez jajc in mleka živali.
Kaj še nudi knjiga Božanske sladice
Na začetku knjige so opisi žit, naravnih sladil, rastlinskega mleka, nadomestkov za jajca.. in drugih sestavin, primernih za bio (sladke) jedi.
Pred vsakim poglavjem je splošen opis skupine jedi. Npr. kako sploh narediti pito, kekse, kvašeno testo, slavnostne torte, sladoeld, domačo marmelado… Bralec lahko z upoštevanjem teh nasvetov sam naredi recept glede na svoje potrebe, želje, možnosti, kreativnost… Knjiga ne nudi le jasnih receptov, temveč odpira mnoge možnosti…
Recepti in nasveti so jasni in preprosti, opremljeni s fotonavodili, ki so nastala v avtoričini kuhinji in na avtoričinem računalniku (avtorica je poklicno izdelovala navodila za delovne postopke in to znanje s pridom uporabila pri knjigi). Fotografije, ki prikažejo kako narediti znamenito slovensko potico, skuhati štruklje, kako kreativno in hitro krasiti kekse, narediti slavnostno biotorto, skuhati domačo marmelado.. povedo več kot tisoč besed!
V knjigi so tudi navodila za izdelavo domačega polnovrednega kruha.Avtorica zaradi izrednega okusa in priljubljenosti tak kruh postavlja ob bok najboljšim sladicam. Ob pripravi kruha pa tudi razloži pripravo kvašenega testa, saj je le to osnova za kvašene sladice kot so potica, buhtlji, rogljički, soparjeni cmoki..
Kriteriji, ki po avtoričinem mnenju višajo kakovost biosladic
Obstajajo normativi, ki govore o tem, kdaj lahko izdelkom uradno rečemo, da so BIO. Vendar so za ozaveščenega zdravojedca precej ohlapni. Zato je avtorica zbrala in uredila kriterije, ki po splošnem mnenju povečujejo polnost življenja neke jedi (Byos grško – življenje).
Knjiga vsebuje pregledno tabelo – sliko, ki ponazarja avtoričin pogled na to. Slika je v knjigi na strani 31, objavljena pa je tudi na spletnih straneh podjetja Naravna pot d.o.o. www.naravnapot.si
Kliknete Predavanja in predstavitve (na desni strani ekrana)
Pregled in opis kriterijev:
Sestavine v naravni obliki
Tu gre predvsem za to, da so izdelki čim manj predelani, nerafinirani, nerazbarvani ali obarvani… Kot primer je na sliki žitno zrno z ovojnico, ki vsebuje okusne in zdrave vitamine, beljakovine, balastne in druge snovi. V industrijskih postopkih (npr. pri mletju zrnja v moko ali poliranju riža…) pa te najbolj kakovostne snovi odstranijo.. Nenaravno je tudi pasteriziranje mleka, razbarvanje in obarvanje živil itd.
Naravna pridelava
Pridelava rastlinskih živil brez škodljivih kemikalij za gnojenje in varstvo rastlin. Pridelava – pri nas ji rečemo ekološka – je prijazna človeku, živalim, okolju. Okolju neprijazno ni le gnojenje in varovanje rastlin s kemikalijami, temveč okolje zelo obremenjujejo tudi velike farme za živali (krave, perutnina…).
Sveža moka
Na kakovost, na zdravje in okus, izredno vpliva to, če je moka sveža. O tem ne boste pri reklamah nikoli nič izvedeli, saj vsa industrija proizvaja moko na zalogo. A moka, ki stoji, oksidira. Predstavljajmo si jabolko, kako neokusno postane, če je dalj časa narezano. Enako je z moko, le da to očem ni vidno. Lahko pa to jasno okusimo..
Naravna sladila
Beli sladkor, ki je bil včasih celo prepovedan kot nevarna droga, kvarno vpliva na zdravje. V zdravju prijazni kuhinji ga ne uporabljamo. Imamo namreč dovolj naravnih sladil kot so ječmenov slad, suho sadje, sladkasto sadje in zelenjava, zgoščen sadni sok itd..
Sestavine rastlinskega izvora
Vse bolj jasno postaja, da človeku najbolj koristijo jedi iz rastlin. Zato daje knjiga o biosladicah prednost rastlinskemu mleku, rastlinskim nadomestkom za jajca itd. Jedem dajejo lahkotnost in lažjo prebavljivost. Pa tudi redijo manj.
Sestavine brez škodljivih kemikalij
Tako kot se izogibamo kemikalijam pri pridelavi sestavin, se jim izogibajmo tudi pri izdelavi sladice. Zakaj bi uporabljali pecilni prašek, narejen na osnovi škodljivih fosfatov, če imamo na voljo prašek na osnovi vinskega kamna?! Ali zakaj bi kupovali trajne izdelke, ki so trajni le zaradi dodatka umetnih sestavin, če lahko sami naredimo sveže jedi sproti…
Knjiga je namenjena ljudem, ki so se že ali pa se še bodo odločili za zdrav in ozaveščen način prehranjevanja.
Namenjena je širokemu krogu ljudi: bolj in manj izobraženim ljudem, družinam in samskim, mladim in starim.. Namenjena je tako tistim, ki želijo zdravje ohraniti kot tudi tistim, ki ga želijo ponovno pridobiti. Tudi staršem, da bi znali otrokom, ki najraje segajo po sladicah, pripraviti zdrve priboljške. Ljudje s celiakijo, z žilno srčnimi obolenji ter sladkorni in drugi bolniki lahko najdejo v knjigi številne koristne nasvete in uporabne recepte.
Priporočamo jo:
-
učiteljem (v osnovnih šolah, v šolah povezanih s prehrano kot so šole za slaščičarje, kuharje ter druge srednjim in višjim ter visokim šolam)…;
-
slaščičarjem in poklicnim kuharjem ter
-
drugim gostinskim delavcem, da bi znali vse bolj ozaveščenim gostom ponuditi zdravo sladico; prav tako
-
hotelom, wellness centrom, raznim restavracijam in domačim gostilnam;
-
vrtcem, da bi današnji otroci, ko bodo odrasli, znali ozaveščeno pripravljati in izbirati svojo hrano;
-
zdravnikom, da bi preskusili čudovit okus in ugoden vpliv na zdravje ter lahkotnost bioveganskih jedi ter to prenašali na ljudi, ki jim zaupajo; kuharjem v bolnicah in drugim, ki odločajo o tem, kaj bodo jedli tisti, ki jim kuhajo bolnišnične kuhinje;
-
zdravstvenim zavodom, kajti le ozaveščeni zdravstveni delavci lahko dobro svetujejo..;
-
trgovcem, da bi laže nabavljali prave izdelke in da bi znali svetovati ter
-
vsem, ki jih ta lepa in napredna knjiga pritegne…
Argumenti za posamezne skupine ljudi
Sladkorni bolniki:
Vse jedi so pripravljen popolnoma brez belega sladkorja. Narejene so z naravnimi sladili ali pa sploh brez sladil. Izberete lahko recepte čisto brez sladkorja iz naravno sladkih sestavin kot je npr. topinambur, ki je za sladkorne bolnike še posebej priporočljiv. Jedi iz korenčka, buč, jabolk, hrušk, grozdja so sladke tudi brez dodanih sladil... Pri nas še mnaj znano sladilo stevia j e neškodljivo..
Ljudje s težavo ožilja in srca:
Rastlinske sestavine ne vsebujejo (v primerjavi z živalskimi) maščob in snovi, ki kvarno vplivajo na ožilje in srce.
Bolniki s celiakijo (ne smejo uživati glutena):
Veliko je jedi iz prosene moke, iz koruznega zdroba ali moke, iz ajde, ki ne vsebujejo glutena..
Mnogi ljudje, med njimi veliko starejših, ima težave s prebavo. Cela žitna zrna, polnovredna moka in sadje, ki so osnovne sestavine predstavljenih biosladic, ugodno vplivajo na prebavo oz na presnovo nasploh.
Mnogi ljudje, ki so alergični na mleko in jajca, najdejo v knjigi obilo primernih receptov in splošnih navodil
Argumenti za nekatere druge skupine ljudi
Makrobiotiki in drugi veganci:
Večina receptov ne vsebuje jajc in mlečnih sestavin. Vse jedi lahko naredite v veganski različici.
Pristaši joge in indijske kuhinje:
Najdete recepte, ki jih ljudje, ki prakticirajo jogo in imamjo radi indijsko kuhinjo, radi uživajo: recept za ghi (kuhano maslo), halva, čapati…
Gostinci:
Skoraj nikjer gostinci ne pripravljajo biopeciva, a ljudje ga vse bolj iščejo. Avtorica, ki tako kot drugi zdravojedci, sama običajno zaman išče v restavracijah in lokalih biopecivo, upa, da bo knjiga gostince vzpodbudila k ponudbi zdravju prijaznih sladkih jedi.
Učitelji:
Kar se Janezek nauči, to Janezek zna! Treba je začeti že v šolah! Knjiga je učiteljem gospodinjstva in drugim v pomoč pri predstavitvah in praktični pripravi zdravju prijaznih jedi!
Ekološki kmetovalci oz. potencialni proizvajalci in prodajalci:
Veliko idej, kako preprosto kaj narediti. Kako porabiti vse viške sadja ob obilnih letinah in jih shraniti za čas, ko sadja ni. Komu kaj ponuditi itd.
Trgovci:
Trgovci prodajajo vse več zdravih sestavin, a kupcem velikokrat ne znajo razložiti kaj prodajajo, kaj šele svetovati…S pomočjo opisov v knjigi lahko razširijo svoje obzorje.
Namesto zaključka:
Narejeno z ljubeznijo
Vse bolj cenimo »domače«.
Le zakaj? Ne samo zaradi tega, ker je sveže in se lahko zanesemo, da je izdelano iz izbranih sestavin.
Predvsem zato, ker »domače« vsebuje energijo ljubezni in človeške ustvarjalnosti!
Lep pozdrav,
Z ljubeznijo!
O avtorici - Marji Božič
Marja Božič (rojena Marta Blatnik) vztrajno in kreativno išče nove poti, tako poklicno kot zasebno. Po poklicu je univ.dipl. tekstilni inženir, a je zaradi svojega nemirnega raziskovalnega duha, ki vedno išče nove izzive, v času uvajanja prvih računalnikov prestopila na področje informatike in organiziranja poslovanja. Kmalu po tem, ko je bilo mogoče ustanoviti lastno podjetje, ga je tudi ustanovila (VIA, leta 1989) in v njem do upokojitve delovala kot svetovalka za izgradnjo informacijskih sistemov ter organiziranja proizvodnje.
Leta 1988 je na službeni poti v Nemčiji odkrila, kako dobro ji dene polnozrnati kruh, ki ga takrat v Sloveniji skoraj še nismo mogli kupiti. To in pa kronična utrujenost brez pravega vzroka sta jo spodbudili, da se je praktično in teoretično temeljiteje seznanila z oblikami zdravega prehranjevanja in njegovim pomenom za človekovo zdravje. Spoznanje, da se je zgolj zaradi spremembe prehrane njeno počutje tako izboljšalo, jo je osupnilo, saj se tedaj o vplivu prehrane na zdravje še ni veliko govorilo, kadar pa se je, so zdravniki vztrajno opozarjali na nujnost uživanja hrane živalskega izvora.
Ker je vedno želela svoje izkušnje deliti z drugimi, je nekaj let pred upokojitvijo napisala in izdala knjigi Sodelovanje in organiziranje ter Hrana za dušo in telo.
Ko sta se z možem Slavkom upokojila, sta se najprej posvetila izgradnji hiške v naravnem okolju vedno zelenega Pohorja, nato pa se je Marja še temeljiteje posvetila področju naravnega zdravljenja, s poudarkom na prehranjevanju. Knjiga o biosladicah je prvi vidnejši rezultat tega obdobja, zanjo pa sta poleg informacijskega in tehnološkega znanja, ki sta ji omogočila obvladanje množice podatkov, receptov in fotografij, krivi – kakor sama pravi – tudi podedovana ustvarjalnost očeta kiparja in vztrajnost matere, ki je pri 50 letih končala univerzitetni študij. In pa Slavkova neumorna pomoč pri fotografiranju in pripravi jedi ter pri vseh drugih delih doma in izven doma.
Marja ima dve odrasli hčeri in štiri vnuke.
Zakonca Marja in Slavko Božič sta z namenom, da bi svoje izkušnje laže organizirano širila, ustanovila podjetje Naravna pot, širjenje naravnih poti do zdravja in sožitja d.o.o. To podjetje je logično in naravno nadaljevanje poti, ki jo je Marja (takrat še Marta) pionirsko utirala v okviru podjetja VIA d.o.o.
Njuna idilična hišica na Pohorju je mnogim v vzpodbudo. Okoli nje sta oblikovala več naravnih kotičkov, ki dajejo zavetje tako njima kot sorodnikom in prijateljem, ki ju obiskujejo. Ob hiši sta uredila tudi rastlinsko čistilno napravo.
V okviru podjetja širita in izmenjujeta svoje izkušnje s področja zdravega življenja in prehranjevanja ter urejanja in organiziranja življenja v naravnem bivalnem okolju.
S knjigo Zdravju prijazne sladice, močnate jedi in marmelade Božičeva odpirata novo poglavje v svojem tretjem življenjskem obdobju.
Razmišljanje o povezanosti okolja, hrane, blaginje
Toliko stvari, področij je med seboj prepletenih. Pogosto tega ne zmoremo videti. Saj je že eno področje obsežno in zapleteno in gledanje z več zornih kotov hkrati se nam zdi še težje. A v resnici ni. Pogosto se nam pokaže prava narava stvari, pravi vzorec šele s kombiniranjem več vidikov. Ko sestavimo sliko iz posameznih delčkov, nastane mozaik več pogledov, ki nam daje bolj celovit, logičen, razumljiv pogled. Med sestavljanjem mozaične zgodbe se tudi pokaže, kaj še manjka. Težava je v tem, da od začetka morda niti ne slutimo za kako obsežno in prepleteno sliko gre. Da ne zaznamo bistva problema.
Ob poglabljanju v področja
-
zdravju prijaznega prehranjevanja,
-
varovanja okolja in
-
problematike zaposlovanja in ohranjanja podeželja,
vidim ta in še nekatera področja med seboj tesno povezana.
S sestavkom bi rada poudarila prepletenost omenjenih področij in nujnost celovitega razumevanja in ukrepanja.
Zdravju prijazno prehranjevanje
Na zdravje vpliva veliko dejavnikov. Vse bolj se zavedamo, da prehrana ni edini: manj stresa, več pozitivne naravnanosti, dobri odnosi doma in na delovnem mestu, primerna zaposlitev…, so vplivni dejavniki, ki jim gre vse več pozornosti. Vendar pa je tudi zavedanje o pomenu zdravega prehranjevanja vsak dan globlje. Kajti vse več je ljudi, ki povedo, da se jim je s spremembo prehrambenih navad zdravje temeljito izboljšalo. Zdravi prehrambeni izdelki so vse bolj iskano blago in zato ne preseneča, da tudi velike trgovske verige namenjajo vse več polic rastlinskim in ekološkim prehrambenih izdelkom. Zelo pogosto uvoženim, kajti domača ponudba žal ne zadostuje povpraševanju.
O metodah oz. o načinih zdravega prehranjevanja je veliko teorij. Vsaka ima svoje zagovornike, kajti vsaka ima kaj dobrega. Katera teorija naj bo torej izhodišče za nadaljnje razglabljanje? To, kar je skupnega vsem načinom, gotovo lahko z zanesljivostjo uporabimo v nadaljnjem razmišljanju. Dejstvo je, da se rastlinska hrana vse bolj uveljavlja. Da naj bo ta hrana čim bolj sveža in pridelana čim bolj naravno, se pravi brez škodljivih kemikalij in postopkov je tudi že velikokrat povedano in sprejeto. Sprejeto predvsem načelno, v praksi pa mnogo manj. Namen tega sestavka je, da bi bralca popeljal za korak bliže k celovitemu razumevanju, oz. še bolje h konkretnemu delovanju za spremembo stanja.
Zaenkrat kmetijci še bolje živijo, če se ukvarjajo z intenzivnim kmetovanjem. Kako dolgo še? Kako dolgo bodo potrošniki še kupovali velike količine hrane, ki jo tudi zdravniki vse manj priporočajo? Kdaj bo prišlo do točke preloma, ko bo človek pripravljen in prisiljen zaradi zdravja in slabega okolja spremeniti svoje prehrambene razvade? Speči košček mesa je seveda mnogo enostavneje kakor pripravljati rastlinsko hrano. In nabrati zelenjavo odličnega videza na policah veletrgovin je tudi enostavneje kot jo poiskati na ekološki tržnici ali jo pridelati na svojem vrtu…
Varovanje okolja
Načelno se zavedamo, da z nerazumnim ravnanjem škodimo zdravju planeta. Vsi bi bili za to, da bi bilo takšne škode čim manj. A kolikokrat se poglobimo v to, kaj bi lahko sami storili, da bi bilo te škode čim manj? V tem sestavku se omejimo na škodo, ki jo povzročajo razni postopki pridobivanja hrane »od vil do vilic« ( od pridelovanja do takrat, ko je hrana na mizi).
Intenzivno kmetovanje zadaja naravi velike udarce. Škodljive kemikalije za gnojenje, za varstvo rastlin, za preprečevanje kvarjenja… povzročajo velike negativne spremembe v naravi, o katerih je vse več govora. Če ste kdaj brali ali poslušali članke o spremembah v naravi zaradi škodljivih kmetijskih postopkov, gotovo niste mogli ostati ravnodušni. Veliki onesnaževalci okolja so tudi velike živalske farme in klavnice.. Koliko vode porabijo, koliko odpadkov proizvedejo?! Kolikokrat pomislimo na to, ko uživamo izredno velike količine mlečnih izdelkov in mesa? Gre za fizično onesnaževanje in tudi za energijsko onesnaževanje. Koliko pretrpijo živali v tesnih hlevih, med prevozom, v klavnicah?! In vse to se zapiše v hrano in v okolje… Šele ko bo potrošnja hrane živalskega izvora manjša zaradi zdravstvene in okoljske ozaveščenosti vse več posameznikov, bodo tudi ti veliki onesnaževalci, ki se zdaj še na vse kriplje borijo, da bi stanje ostalo kot je, morali spremeniti svojo dejavnost. To seveda za proizvajalce ni enostavno. Zato je še toliko pomembneje, da bi se tega zavedali predvsem tisti, ki imajo v državi v rokah škarje in platno in pomagali proizvajalcem živalske hrane hrane pri preusmeritvi.
Zaposlovanje in ohranjanje podeželja
Pred nekaj leti smo s skupino prijateljev intenzivno iskali kmetijsko posestvo. Naleteli smo na precej praznih, zapuščenih kmetijskih površin in na veliko ljudi na podeželju, ki so tožili, da nimajo zaposlitvenih možnosti. Na eni strani imamo torej vse večje potrebe po naravno pridelani hrani, po drugi strani pa ljudi brez primerne zaposlitve in zemljo, ki ni izkoriščena racionalno in v skladu z varovanjem okolja.
Zaključek
Dandanes porabimo (v Sloveniji in po svetu) ogromno kmetijskih površin za pridelavo krme za živino. Znano je, da je za pridelavo rastlinske hrane potrebno 10krat manj površin kot za pridelavo mesa. Kmetijci se pritožujejo, da z naravnim – ekološkim kmetovanjem ne morejo preživeti. Da so pridelki premajhni. To se pravi, da bi potrebovali za enak pridelek več površin. Če bi pridelovali manj hrane za živali, bi bilo zemlje več kot dovolj za pridobivanje naravne (eko) pridelane rastlinske hrane. In ljudje, ki nimajo prave zaposlitve, bi lahko pridelovali vse bolj iskano domačo, ekološko pridelano hrano. V ta proces bi se lahko vključilo veliko sicer teže zaposljivih ljudi iz socialno manj razvitih okolij, starejši, mladi brez zaposlitve itd. Vendar brez pomoči države in ozaveščenih strokovnjakov, ki bodo svoje sile zavestno usmerili v reševanje te problematike, ne bo mogoče narediti premika. Brez zavestne odločitve za socialno podjetništvo ne bo šlo. A države, ki imajo na tem področju več izkušenj, povedo, da so tudi ekonomski rezultati socialnega podjetništva nepričakovano dobri.
Morda bo trenutek, ko se bo veliko ljudi zavedalo, da je zdravje, h kateremu veliko pripomore primerna, naravna, pretežno rastlinska prehrana, odločilno za našo blaginjo, nastopil čez noč. Kajti zdrav človek, zdravo okolje, zaposleni ljudje, ki so sicer teže zaposljivi, pripomorejo k dobremu vzdušju, k okolju, ki vzpodbuja vsakega posameznika. In s tem k večji kreativnosti, k boljšemu delu in boljšemu zaslužku. Blaginja kot skupek materialnih in socialnih dobrin ter osebnega zadovoljstva. A čez noč se ni mogoče organizirati na drugačen način.
Kaj nas zadržuje, da ne naredimo korakov, ki se logično kažejo? Gre za velike spremembe, ki pa se morajo najprej zgoditi v glavah tistih, ki odločajo o razvoju države. Če bi se bolj zavedali kaj vse bi pridobili
-
z razvojem zdravih prehrambenih navad,
-
s podpiranjem naravnega pridelovanja hrane od vil do vilic,
-
s sistematskim organiziranjem dela na podeželju..,
bi gotovo odločneje vlekli poteze.
Marja Božič, 7. januarja .2007